Hm, tale off topic se bo očitno razlezel bolj kot sem si mislil, zato naj moderator razdeli temo od mojega prvega posta dalje in ta drugi del prestavi v nov topic nekje v Razno oddelku. Hvala.
Gusar wrote:No strinjam se, da je trošenje denarja za te "mladinske aktivnosti" dosti bolj nedolžno kot pa recimo za luksuzni avion, oklepnike, rezidenco... ampak načeloma mi je in eno in drugo nepotrebno trošenje denarja
Res, res, ampak ne pozabiti na eno stvar: tako kot se vam zdi financiranje mladinskega seks turizma metanje denarja skozi okno, tako se drugim zdi financiranje stripa kurjenje denarja. Upam, da ne živite v iluziji, da tudi drugi jemljejo strip kot nekaj več. Ker ga ne, pravzaprav se jim zdi še večji absurd kot onegavljenje in pijančevanje v tujini (s tem se namreč veliko hitreje poistovetijo kot z nekimi stripi).
Jaz nimam osebno nič proti, če mladina(no saj jaz tudi nisem neki abrahamovec

) živi po načelu "sex,drugs and rock n roll" a
Jaz tudi nimam nič proti. Na tem mestu bi se bilo dobro vprašati, na kakšni logiki temelji državno in evropsko financiranje tega početja. Saj tudi evrokrati niso toliko neumni, da ne bi vedeli, kaj 'mreženje' in 'medkulturni dialog' v resnici pomeni.
Če ugibam in se hkrati skušam izogniti precej očitni pasti, da bi tole debato degradiral prosto po
Goodwinovem zakonu, bi rekel, da odgovor velja poiskati v zgodovini in predvsem v posledicah II. svetovne vojne. Na pogorišču Evrope (in sveta), ko je tista ogromna kepa magnetno privlačne energije, ki je za sabo potegnila cele narode (Hitler) umrla in so se taisti narodi streznili ter zabodeno spogledali, češ, kaj smo naredili!, je postala ideja meje kot ločitvenega elementa malce preživeta. V smiselni logiki "Nikoli več!," ki je sledila, so bili postavljeni temelji za OZN in tudi skupno Evropo. Ključno pri tem je bilo spoznanje, da je potrebno kasnejšim generacijam pokazati, da "ne vrag, le sosed je mejak" - in kako to bolje doseči kot z 'medkulturnim dialogom' in 'mreženjem'? Torej z orgijami in pijankami s pripadniki drugih narodov. Osebne vezi, ki pri tem nastanejo so dejansko neprecenljive v smislu sprejemanja drugačnosti. Kakršne koli potencialne bodoče medijske manipulacije za demoniziranje nekega naroda so s tem že v kali oslabljene, kajti pozitivne osebne izkušnje s pripadniki drugih narodov so veliko močnejše. Seveda so takšni mladinski izleti v tujino kaplja v morje, saj jih je deležen le zanemarljiv odstotek nekega naroda, toda po moji naivni dobrodušnosti je tudi to bolje kot nič. In da Evropa in Slovenija to financirata mi je - še enkrat ponavljam in to mislim resno - fe-no-me-nal-no. To kaže, da lahko ima vodilni državni aparat še vedno človeški obraz (dandanes se politike in vlado pač vedno dojema le kot krdelo pohlepnih pokvarjencev), zato se mi zdi nenavadno, zakaj bi morali še v tem primeru pljuvat po državi, ko pa je ja to eden izmed redkih primerov, ko dejansko deluje za dobro slehernikov (tistih, ki se pač znajdejo in pridobijo državna sredstva). Idejno je to namreč imeniten koncept. Izmenjava študentov? Odlična zamisel.
Nimam nobenih iluzij, da je tovrstno početje kratkoročno izplačljivo. Nasprotno, učinki se bodo poznali šele čez kako generacijo ali dve ali tri, pa še takrat ne bodo merljivi v denarju, danes pa se res zdi, da gre za metanje denarja skozi okno. Ampak treba je videti malo dlje, a ne.
Aja, verjeli ali ne, v tej funkciji združevanja narodov StripBurger, neprebavljiv kot je za čitanje, naredi veliko več kot recimo Strip Bumerang. Je morda zato deležen finančne podpore? Morda. Ne vem.
Ker gre pri državnem proračunu za omejeno količino denarja in je vsaka interesna skupina sveto prepričana, da je njihova stvar vredna več od ostalih (striparji v nebo kujejo strip, kulturniki mislijo da je balet nasploh oh in ah, sportniki se imajo za vrhunec evolucije, zdravniki si ceno svojega dela zavoljo nujne potrebnosti kar naprej visajo, ucitelji so uzaljeni ce narod ne uvidi, kako pomembni so, sodniki so prepricani, da brez njih sistem razpade, itd.) je jasno, da denarja ni dovolj za vse. Ne glede na politično opcijo na vrhu, bodo tisti, ki bodo izviseli pri podeljevanju denarja, vedno govorili "ta vlada, fuj." To je neizogibno, zato bi se veljalo stvari lotiti drugače. Za denar se ne kandidira tako, da s peticijami in z lepimi besedami med vrsticami pljuvaš po drugih in jih tiščiš v drek (pa čeprav upravičeno) - kar je bil tudi razlog za moje zadržke in ne-podpis peticije. Namesto tega je tu potreben pretanjen in domišljen PR, ki mora biti nujno oropan brbotajočih negativnih čustev. Če kakšna čustva, potem kvečjemu le toliko, da se čuti navdušenost nad projektom. Pri StripBurgerju to izjemno dobro obvladajo (zato tudi dobijo denar), kar so pokazali s svojim odgovorom na peticijo - če kdo ni dojel: povozili so vas kot s tankovsko divizijo.
(In ne, kar takoj priznam da tudi sam ne premorem toliko PR veščin, da bi napisal peticijo oz. prošnjo za dodelitev sredstev)
Ob tem se tudi spomnim tudi Matjaža Roglja
Njegov zločin je le v tem, da je lagal, zločin države pa, da se je pustila naplahtati, čeprav je delovala iz (recimo) plemenitih vzgibov (financiranje znanja in potenciala).