wladymyr
Oj, ta beda, ta žalost!
Državni umetniki in umetnice se kopajo v denarju...Kaj cmizdrite!? namreč-socialno!? Ste kdaj pomagali? Medtem pa - tajkunizacija...
Ampak naš Tomaž ni imel ne pokojnine ne socialne denarne pomoči ne enkratne socialne denarne pomoči - iz javnih sredstev - ter je bil dobesedno kakor naklepno socialno izključen. Ne bom o rajnkem povedal, kdo ga je moral zasebno, iz tedna v teden preživetveno vzdrževati... . zmazal se je občasno le tako, da je priredil kak album ali vsaj nastop...: to je ta shinavčena slovenska meščuharska resnica, ko človeka genijalca pustijo shirati... - kakor da se ponavlja usoda cukrarništva; medtem so šarlatani nadvse uspevali, pač plačanci v španovijah, tudi s kresnikom 2009 itd., tudi z zaničevanjem slovenske ljudske pesmi in naroda in človeka.
Ljubezen do glasbe - neskončna, čezrazsežna... Naš Tomaž je vzel življenje - resnično bitno. Dopustili so mu vsaj shirati. Cukrarniško kot Ketteju ali Murnu... aliprej Simonu Jenku..., morda celo Levstiku... In to se nadaljuje, saj je prosilec socialne denarne pomoči iz javnih sredstev na centru za socialno deloobčinarsko le in zgolj tekoča kot zaporedna številka, ki predloži dokumente:trimesečni izpisek z banke (brez dohodkov!), potrdilo ZPIZ, potrdilo Zavoda za zaposlovanje itd., ampak: nobena vloga za vodjopostopka kot zmenjeno ni popolna... Še sreča, da naš Tomažek ni umrl kjeshiran karobubožano na cesti,čemur se danes reče- kulturna politika. Ja, ko gre za preživetje, bi bilo prav, da bi nedvomni umetnikiprejeli vsaj socialno denarno pomoč iz javnih sredstev! čeprav "nikogar" kakor brez solidarnostiniti ne zanima, ali bi smel Tomaž: preživeti. Slava ti, Tomaž!
13. februar 2014, ob 22:07:30
1 komentar
http://www.delo.si/kultura/glasba/tomaz ... -case.html
-