L'Aigle sans orteils oz Orel brez krempljev iliti Orao bez kanđi (Fibra)
oz zakaj občudujem tipe ala Amedee Fario ...
Zgodba Amedea Farije je sinonim za vztrajnost, odločnost, pogum in strast, vse skupaj pa začinjeno z kančkom norosti.
Poleti 1907 Amedee Fario kot pripadnik vojske pomaga nosit opremo za observatorij na Pic du Midi:

na višino 2.877 m v francoskih Pirenejih. Med gradnjo observatorija spozna g. Camille-ja, ki je celo podoben resničnemu gospodu Benjaminu Baillaudu:

vodji postavljanja observatorija. Oba tipa postaneta prijatelja s skupno strastjo - Tour de France.
Po vojni se Amedee (kot njegov oče) preživlja s nošenjem opreme in hrane na Pic. Od spomladi do pozne zime. Nekako takole je najbrž zgledalo ob lepem vremenu pozimi:

pa poleti:


Nazaj na skupno strast. Amedee je tako navlečen na kolesarje, da se odloči sodelovati na Touru. Kondicije mu ne manjka, doping (višinske priprave in oksidacija krvi) so poznali in ga izkoriščali že takrat, samo še kolo rabi. Za nakup svojega prvega ALCYON-a (zamislte si 13 kilsko prsico, zdajšnji pro modeli tehtajo manj kot 7 kil), nosi opremo in hrano tudi v nemogočih vremenskih razmerah. Za 8 frankov (če se ne motim), kar bi zdajle zneslo cca 25 €. Alcyon - proizvajalec motornih koles, avtomobilov in seveda koles in evo, kako zdaj zgleda model 1908-1910, mal popedenan seveda:


Alcyon je imel tudi svojo ekipo na Touru od leta 1906 do 1955, in so bili 4-kratni zmagovalci Toura pred 1 sv vojno - Faber 1909, Lapize 1910, Garrigou 1911 (prejel za zmago 5.000 frankov nagrade, kar ustreza cca 16.000 €) in Defraye 1912. Alcyon je osvojil tudi ekipne zmage od 1909 do 1912 in kasneje od 1927 do 1929. Vse te pobe, omenja v stripu tudi Lax...pa še mnogo drugih. Nekateri takratni majstri, ki so se hebal pred 100 leti po Franciji po makadamu, kockah, blatu, ornk sfuqanih cestah v mogočih in nemogočih pogojih:
Faber in Garrigou 1910:

Lapize 1910:

Faber:

Garrigou:

Lapize, kako ga rine na Tourmalet:

in novejša slika ovinkov na Tourmalet:

V glavnem....v viharni zimski noči za božič, po padcu in poškodbi Amedee preživi celo noč v zavetišču. Podhlajenemu zmrznejo prsti na nogah in zdravnik mu amputira vse nožne prste. Navkljub nesreči še vedno verjame v svoje sanje in cilj. S pomočjo proteze in veliko poguma in vztrajnosti se udeleži Toura celo 3x. 1912 odstopi kot nesponzoriran (individualec brez ekipe, ki ne sme prejemati pomoči, ker drugače slei diskvalifikacija), 1913 že med deset a v 12 etapi odstopi po masovnem naletu na avto (a đe ga nađe mjkmjbm leta 1913!), 1914 med sedem do 6 etape, ko ga na vzponu na Tourmalet sjebe prazna guma, na spustu pa pokasira kamen in se razčefuqa (jbmt špegle). Sledi odkritje njegove skrivnosti, dobi naziv L'Aigle sans orteils - Orel brez krempljev.
Seveda kot zaveden državljan in domobranec gre v vojsko (čeprav hendkepiran), od kjer se ne vrne. Kot tudi večina ostalih kolesarjev, ki jih omenja Lax - padli med vojno.
Zelo dober one-shot, tako risarsko kot sama zgodba. Homage začetnim zanesenjakom Toura, ter njihovim lastnostim omenjenim zgoraj.