Članki o stripu v naših časopisih

Vse v zvezi s stripi.

Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke

User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by ninel »

Meksikajnarji
Recenzija Žiga Valetiča v Bukli

Meksiko!
Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec
Urejanje: Samo Rugelj
UMco, 2011
Zbirka: Dos Pesos
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
trda vezava, 71 str.
Mere: 21,5x30 cm, 602 g
ISBN: 978-961-6803-30-4
Cena: 19,90 €


Smiljanića poznamo predvsem kot striparja, toda spekter njegove ustvarjalnosti se vije vse od snovanja filmskih zgodborisov (storyboardov), ilustracij in karikatur prek rednega publicističnega pisanja o filmski umetnosti do občasnega scenarističnega dela. Zadnja leta mu največ časa vzame stripovska saga Meksikajnarji, ki dela počasne, a zanesljive korake na poti do enega največjih stripovskih projektov v Sloveniji sploh.

Smiljanić, doma iz Kranja, je svojo ustvarjalno pot začel kmalu po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani. V osemdesetih letih so se njegovi risani izdelki začeli pojavljati v številnih slovenskih in jugoslovanskih časopisih, prvi strip Folk Against Rock pa je bil objavljen v manj opaznem kranjskem glasilu KLG. Sledili so Slava vojvodine Kranjske, Hiša Metoda Trobca in Balada o treh baletkah in dveh vojakih. Zaradi zbadljivih risanih provokacij na račun tedanje oblasti, ki se ji je polagoma iztekal čas, se je risar v drugi polovici osemdesetih let zapletel v različne afere: enkrat zaradi plakata Tedna mladih ne bo!, ki je razburil beograjski generalštab, drugič zaradi kratkega stripa Kje je revolucija?, ki mu je sledila afera v zvezi z rušenjem spomenikov v Kranju, tretjič s stripom 1945, ki ga je politik Jože Smole označil za neprimernega, češ da v njem »partizani cepajo kot zajci«.


Kljub temu da so Smiljanićeve ilustracije in karikature objavljale raznovrstne revije kot na primer Delo, Problemi, Naprej, Gorenjski glas ali Katedra, je njegova stripovska pot dobila ključni zagon na pobudo pokojnega Mladininega novinarja Iva Štandekerja, ki je sestavil ekipo risarjev za progresivni, politično provokativni tednik. Vse to je rodilo tako imenovano tretjo generacijo slovenskih striparjev, med katere prištevamo tudi Tomaža Lavriča, Iztoka Sitarja, Dušana Kastelica in druge. Mnogi tedanji stripi so s prizori brutalnega nasilja in divje spolnosti učinkovali šokantno – tako na bralce in kulturnike, ki so jim vrhunec svobodomiselnosti še vedno predstavljale dokaj prizanesljive karikature slavnega satiričnega lista Pavlihe, kot na oblastnike, ki so pod pritiski mladih ustvarjalnih umov s področja punka, rocka, stripa in literature začeli izgubljati ideološke vajeti. V tem času je Smiljanić v Mladini objavil približno 800 stripovskih tabel, med katerimi so največjo stalnost dosegli eksplicitno seksualni Hardfuckersi, nastali v zadnjih petih letih razpada Jugoslavije. Toda Hardfuckersi niso samo sledili koncu minulega sistema korak za korakom, temveč so vizionarsko napovedali čas, v katerem živimo danes. Čas torej, ko se je Slovenija dokončno »osvobodila Balkana« in suvereno zakorakala na Divji zahod. Seveda ne čudi, da omenjeni serial prav zdaj doživlja integralni natis, ki bo izšel pri založbi Buch in v eni knjigi zaobjel tri dele, ki so nekoč že izšli ločeno!
Hardfuckersom – ob katerih si je Smiljanić nadel italijanski nadimek Vittorio de la Croce in za katere Max Modic v spremni besedi trdi, da niso samo zakon, temveč prava klasika – sta sledila stripa s kratkima naslovoma 1991 (ta je še vedno v prodaji v eni od izdaj Strip Bumeranga) in 1943, ki sta – prvi na bolj intimističen način, drugi pa v Smiljanićevsko vesternski maniri – beležila prelomne trenutke dveh vojn. Vmes so nastajali še stripi pod skupnim naslovom Družinske zgodbe, v katerih pa se je avtor začel postopoma odmikati od drezanja v politiko in od vulgarnih ter nasilnih podob.


Kot eden največjih poznavalcev in zbiratelj filmskih vesternov pri nas je Zoran Smiljanić od nekdaj gojil željo, da bi v enem stripovskem zamahu združil nezdružljivo: Slovenijo in vestern. Priložnost se mu je ponudila v prezrti etapi slovenske zgodovine, ko so se slovenski prostovoljci borili v Mehiki za avstro-ogrskega cesarja Maksimiljana (1864–1867). Po mehiški ekskurziji se je Zoran v duelu s scenaristom Marijanom Pušavcem dejansko lotil Meksikajnarjev, ki bodo na koncu izšli v petih delih, nedavno pa je police slovenskih knjigarn dopolnil tretji del z naslovom Meksiko!, pri katerem postane posebej razvidno, da je zgodba terjala obilico raziskovalnega dela; junaki se končno znajdejo na mehiških tleh! Posebej je treba izpostaviti tudi tehniko risanja, celoten strip je namreč naslikan v kombinirani tehniki tuša in (barvnega) akvarela, zato vsaka sličica predstavlja manjšo mojstrovino, prav tako kot vsak posamezni album predstavlja zaključeno etapo. In če so Meksikajnarji začeli nastajati že leta 2004, je v danem trenutku pomembno predvsem to, da se je ta stripovski ultramaraton že krepko prevesil v svojo drugo polovico.
User avatar
Xabaras
STRIPOHOLIK
Posts: 758
Joined: 22.01.2005 20:03:32
Contact:

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by Xabaras »

To ni recenzija, ampak kratek presek Smiljaničevega opusa.

Nasploh me v Bukli vedno bolj pogosto daje občutek, da 'recenzent' knjige sploh ni prebral, ampak le napiše nekaj nasplošno o temi, s katero se knjiga ukvarja.
User avatar
Poli 78
STRIPOHOLIK
Posts: 8500
Joined: 23.10.2007 12:52:48
Location: Ljubljana

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by Poli 78 »

Še ena v današnji Mladini.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by ninel »

Novice.Dnevnik.si Tiskane izdaje/Dnevnik

Strip kot mračna drama absurda

Tekst: Špela Standeker

Ljubljana - Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta je poskrbelo za novo stripovsko izdajo, tokrat za prevod albuma Bosanski sploščenec (Bosnian Flat Dog, 2004), pod katerega se podpisujeta švedska avtorja Max Andersson in Lars Sjunnesson; oba sta sicer dejavna na različnih področjih vizualne umetnosti, slovenskim bralcem pa dobro znana. Poleg objav v reviji Stripburger je Ambasada Strip poskrbela za prevod Anderssonovega kultnega albuma Pixy, avtorja pa sta sodelovala tudi na različnih stripovskih razstavah, ki so gostovale v Ljubljani.

Album Bosanski sploščenec ni ne uradna ne politično korektna verzija zgodovine, temveč povsem avtorska interpretacija posledic vojne, kot sta si jo zamislila švedska avtorja Max Andersson in Lars Sjunnesson.

Njuna vez z Ljubljano je vplivala tudi na snovanje albuma Bosanski sploščenec, saj se jim je ideja za strip porodila prav tukaj, na mednarodnem stripovskem srečanju ob razstavi švedskega stripa leta 1999. Dodatno dimenzijo je albumu dalo še njuno potovanje v Bosno istega leta, projekt pa se je kasneje širil in razvil v igrano-dokumentarni-animirani film, ki je bil prikazan na lanskoletni Animateki. Kot je povedal Andersson, sta sprva želela ustvariti "zgolj kratek strip o vojni, ko pa sva vso stvar premislila in obiskala nekaj krajev v nekdanji Jugoslaviji, je projekt dobil nove dimenzije".

Čudaške vojne blodnje

Že na začetku je treba poudariti, da album Bosanski sploščenec ni ne uradna ne politično korektna verzija zgodovine, temveč povsem avtorska interpretacija posledic vojne, v kateri ni jasno, kaj je bolj izmišljeno - realnost ali fikcija sama. Po besedah avtorjev je bilo eno izmed izhodišč za ustvarjanje dotičnega albuma tudi dejstvo, da je realnost za vsakogar drugačna, objektivne realnosti, če sploh obstaja, pa se posledično ne dá opisati. Zato ne čudi dialog osrednjih likov v albumu (gre za avtorjeva alter ega), ki gre nekako takole: "Kako naj vem, ali je tisto, česar se spominjam, točno? Spomini so vendar subjektivni." Drugi lik pa mu odgovori: "Stvar je še hujša. Opazil sem namreč, da ko narišem nekaj, kar sem doživel, sam spomin izgine in v moji glavi ga zamenja risba."

Na vsebinski ravni je vseskozi očitno (in avtorja se tega na nobenem mestu ne trudita skrivati), da je njuna svojstvena interpretacija vojne ter njenih posledic mogoča predvsem, zato ker sta avtsajderja in z vojno kot tako nista imela prav veliko opravka. Njun distancirani odnos do vsega, kar se je dogajalo v Bosni, je prepleten z mešanico nadrealističnih blodenj, med katere pa sta vnesla tudi dobršno mero referenc na popularno kulturo. Kar se tiče žanra, bi se album lahko pogojno označilo kot dramo absurda, v kateri sta avtorja poustvarila mračno dogajanje v dehumanizirani družbi in iz protagonistov ustvarila nemočne žrtve okoliščin. Njuno pot, ki mestoma spominja na slab acid trip, med drugim prekrižajo Titova mumija, zombificirani Natovi vojaki in travmatizirane vdove iz Srebrenice, vmes pa se morata ukvarjati še s praznimi tulci granat in podobami dvodimenzionalnih psov, ki so navdihnili tudi naslov albuma.

Zlitje v nov izraz

Veliko manj konfuzna kot vsebinska plat je vizualna podoba albuma, saj sta Andersson in Sjunnesson ustvarila povsem nov, vseskozi konsistenten stripovski jezik. Odpovedala sta se namreč vsak svojemu avtorskemu podpisu in na ta način ustvarila svež in izviren risarski izraz. To sta dosegla, tako da sta prav vsako sličico izrisala skupaj in razvila stil, s katerim sta shizofrenost na vsebinskem nivoju lahko podala skozi domišljene vizualne rešitve.

Že sama struktura albuma ponuja večplastno pripoved, detajlirane in vizualno bogate rešitve pa ustvarjajo epsko globino in kot take omogočajo branje na različnih nivojih. Kljub neverjetnosti, ki veje skozi album, Andersson zagotavlja, da ima večina stvari korenine v dejanskem dogajanju: "Morda se zdijo komu dogodki, kot so tekmovanje za Eurosong in simultano bombardiranje ljudi, nadrealistični, vendar se je to zares dogajalo, ko sva bila z Larsom v Sarajevu!"

Vir: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042521068
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by ninel »

Družina, Pisma bralcev

STRIP KOT SREDSTVO EVANGELIZACIJE

Velikokrat lahko beremo o pojmu nova evangelizacija. Mišljeno je, da bi se Evropa (če ostanemo na tem zemljepisnem območju), z njo pa tudi Slovenija, znova zavedla svojih krščanskih korenin, krščanske identitete (slednje je sicer vedno manj ...) in skušala živeti, delati, ustvarjati iz krščanske etike. Prihodnje leto bo minilo 2000 let, odkar je cesar Konstantin Veliki z Milanskim ediktom priznal enakopravnost krščanstva v Rimski državi (v sodobnem jeziku – versko svobodo).

Posebnih rezultatov na področju nove evangelizacije podpisani, žal, nisem zaznal ali opazil, obiskovanje verskih obredov pa je v upadanju. Žalostno je na primer naslednje stanje: župnija v Mariboru, ki ji pripadam, ima v soboto pri večerni maši – z duhovnikom vred – približno 20 obiskovalcev (mestna četrt šteje več kot 11 tisoč prebivalcev). Ljudi preprosto religija kot iskanje smisla življenja ne zanima kaj dosti.

In kaj reči na primer o žalostnem položaju, ko je Republika Irska (Irska je bila skozi zgodovino ena od hrbtenic krščanstva, omenimo le svetega Patrika) skorajda prekinila diplomatske odnose s Svetim sedežem?

Lani je mimo nas »zbežal« popis prebivalstva (ki je bil opravljen iz obstoječih evidenc, torej ne z običajnim, papirnim popisovanjem), vsebina le-tega pa ni bilo povpraševanje o verski in nacionalni pripadnosti prebivalstva. Zdaj – vsaj uradno – niti tega več ne vemo, kakšna je nacionalna in verska struktura prebivalstva. Torej koliko kristjanov (katoliških in drugih) ter koliko Slovencev in seveda pripadnikov drugih veroizpovedi, agnostikov, ateistov, pripadnikov obeh avtohtonih narodnih skupnosti ter drugih nacionalnosti živi tukaj – tega sploh več ne želimo vedeti. Kaj je naša identiteta, nam je zanjo sploh mar?

Je bilo to državotvorno, da se je pri popisu pozabilo na ta vidik slovenske stvarnosti, ki je kazal na našo identiteto? Za mene ne.

Če se vrnem k novi evangelizaciji, bi rad povedal, da menim, da bi kot sredstvo le-te lahko v veliko večji meri uporabili strip. Stripi, ki bi govorili o Jezusu (evangeliji), Mariji, o velikanih Stare zaveze (Mojzes, David, Izaija, Elija idr.), o svetnikih. Strip je za moj okus na Slovenskem podcenjena umetnost, čeprav je njegova izrazna moč ogromna. Strip sporoča v besedi in sliki, kot umetniški izraz bi lahko bolj nagovarjal mladino (tisto po letih in tisto po srcu).

Redko sem imel priložnost brati stripe s krščansko snovjo. Prebral sem na primer stripa o sv. Ignaciju Lojolskem in sv. Vincenciju Pavelskem, oba sta mi bila zelo všeč. Kakšnih drugih v slovenščini ne poznam. Morda je strip nova priložnost, novi način, novi medij, s katerim bi krščansk

o sporočilo in zgodovina krščanstva na novo nagovorila prebivalce Slovenije? Bilo bi zagotovo nekaj osvežilnega. Vsaj poskusiti bi veljalo.
RIHARD ČIBEJ, MARIBOR
User avatar
jang
Moderator STRIPOHOLIK
Posts: 11249
Joined: 26.01.2005 19:42:10
Location: bled

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by jang »

me zanima kaj bi rekel na tvoje stripe o cerkvi :king:
User avatar
Bob Rock
STRIPOHOLIK
Posts: 1840
Joined: 21.01.2005 19:46:00
Location: New York (no saj v bistvu je Ljubljana)

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by Bob Rock »

ninel wrote: Prihodnje leto bo minilo 2000 let, odkar je cesar Konstantin Veliki z Milanskim ediktom priznal enakopravnost krščanstva v Rimski državi.
Če bi bil komentar na kak drug del prispevka lahko subjektiven, lahko pa tukaj brez težav rečem, da je možakar podal zgodovinsko netočno trditev. Dopuščam pa tudi možnost, da se je v računanju uštel za 300 let :D
Mimogrede, od kdaj pa ti bereš pisma bralcev v Družini ? :twisted:
User avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Posts: 6431
Joined: 26.02.2009 21:26:50
Location: zagorje ob savi

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by tilitili »

tako najbolj spoznaš sovražnika. kot so bodoči župniki kapital brali, ninel študira družino, stražni stolp..
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
3G
Posts: 56
Joined: 03.06.2005 2:14:53
Location: Maribor

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by 3G »

Spomnim se, da so tam sredi 80-ih prijatelji, ki so hodili k verouku, dobivali še stripe z biblijskimi zgodbami. Zadeve so bile barvne, A4 format in prevedene v slovenščino. Domnevam, da je bila zadva tiskana v Italiji, skupaj z originalno izdajo in potem distribuirana skozi cerkvene kanale, morda kot pomoč "zatiranim kristjanom" v Slo. Zgodbe so bile starozavezne (Samson, David, Salomon,...), zelo dobro narisane, z akcijskimi scenami in, kar mi je takrat bilo še posebej všeč, eksplicitno goloto.
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by ninel »

Gotovo gre za tole serijo, ki je hkrati izhajala v Sloveniji in na Hrvaškem:
http://www.stripotekaforum.com/index.php?topic=3500.0
Meni je risba sicer zanič. Čisti kič. O vsebini bom pa raje tiho :mrgreen:
3G
Posts: 56
Joined: 03.06.2005 2:14:53
Location: Maribor

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by 3G »

To je to

Glede na to, da sem zadevo bral pri 12-13 in da sem takrat bral le bonellija in PZ je bila že barva dovolj velik faktor kvalitete, če je bila pa še kaka naga rit zraven pa toliko bolj.
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by ninel »

Robert Crumb v beograjski Politiki:

Robert Kramb: Vole me čudaci poput mene

Jedan od najznačajnijih strip autora, tvorac mačka Frica i Gosn Prirodnog, gost Salona osme umetnosti u beogradskom SKC-u

Za osobu koja važi za povučenog čudaka, koja se iz rodne Amerike preselila u francusko seoce, gde je provela poslednjih 20 godina, Robert Kramb je vrlo radoznao turista. Jedan od najznačajnijih strip umetnika, tvorac mačka Frica i još luđih likova, preksinoć se u beogradskom SKC-u zainteresovano raspitivao o Srbiji, gde prvi put boravi kao gost Septembarskog salona stripa, koji priređuje izložbu njegovih radova.

Kramb, njegova supruga i čest koautor Ejlin Kominski Kramb, kao i još dva velikana stripa – Lora Fontejn i njen muž Gilbert Šelton, autor „Famozne čupave braće Frik” – takođe gosti salona, upoređivali su američki i srpski sistem javnog prevoza, nakon što su čuli za zapuštenost naših vozova i autobusa. U SAD su vozovi skupi, prljavi, neudobni, spori i opasni, naftaši sabotiraju pruge pošto žele da se svi voze kolima, a policija u Los Anđelesu zaustavlja na ulici pešake, jer ih sumnjiče da su lopovi koji osmatraju kuće ili prostitutke, komentarišu umetnici. Kramb želi da zna i da li su Srbi religiozni i na čemu nam se zasniva privreda. Usput iskaču razne anegdote, poput Krambove o poseti Džima Morisona – „u to doba već je bio tužan prizor” – i Šeltonove o tome kako mu je Dženis Džoplin, koju nikad ranije nije video, pokucala na vrata i, po preporuci zajedničkog prijatelja, zamolila ga da ostane u njegovom stanu dok ne nađe svoj.

Pravi hipik nikada nisam bio

Kramb se i kao dete pedesetih godina prošlog veka osećao otuđeno od vršnjaka i moderne kulture uopšte, pa je i crtačke uzore nalazio u starim autorima. Šezdesetih godina je postao kultna figura andergraund scene, ali se nije uklopio ni u dominantnu struju kontrakulture, hipi pokret koji nije laskavo predstavljen u njegovim stripovima. Kada se otpišu deca cveća i „fini, porodični ljudi”, koje su odbijale seksualne perverzije i crni humor u njegovim radovima, gotovo da je čudo što je u ono doba uopšte našao publiku, priznaje i autor uz smeh.

– Uzimao sam el-es-di, ali nisam imao dugu kosu niti podnosio psihodelični rok. Pravi hipik nikada nisam bio. Zbilja, ne znam kako sam uopšte privukao ijednog čitaoca. Izgleda da me vole probisveti koji nigde ne pripadaju, perverznjaci, čudaci poput mene, šljam koji mnogo pije i drogira se. I vozači kamiona. Jednom je pored mene na ulici projurio neki kamion čiji mi je vozač, kao i mnogi drugi, dovikivao „Nastavi da voziš” („Keep on truckin”) – aludira Kramb na frazu iz njegovog čuvenog stripa, koja se, na užas autora, primila u svakodnevnom govoru.

Dominantne žene i potčinjeni muškarci

Zbog bespoštedne iskrenosti u prikazivanju svojih divljih fantazija u ranim delima, kao i oslikavanju sopstvenih mana u kasnijim, autobiografskim stripovima, za Kramba publika mahom misli da ga potpuno razume. Slično Čarlsu Bukovskom, stereotip o Krambu, kao smešnom i nastranom čudaku, boji interpretacije njegovog dela, čiji dublji slojevi, koji odudaraju od tog klišea, ostaju neprimećeni. Na primer, pošto su mu stripovi puni dominantnih žena i muškaraca koji im se s uživanjem potčinjavaju, uzima se zdravo za gotovo da je Kramb mazohista i perverznjak. Previđa se da on uporno piše o tome kako devojke vole agresivne i nasilne alfa-mužjake i kako je ta dominacija srž „tradicionalne porodice”. Njegova „perverzija” je samo u ogledalu obrnut lik opšte prihvaćene „normalnosti”.

– Na razne načine me shvataju, naročito van SAD. U Francuskoj mi kažu da su prevodioci mojih ranijih radova dali sebi previše slobode. U Americi postoji možda 20.000 ljudi koji zaista prate moj rad i cene ga na pravi način. Ostali me uglavnom znaju po mladalačkim radovima. Pošto im nisu poznata novija dela, mnogi su uvereni da sam mrtav – smeši se Kramb.

Od mačka Frica do Boga lično

Od mačka Frica, beskarakternog zgubidana lakomog na sva uživanja, Kramb je stigao dotle da mu je jedan od glavnih junaka u poslednjim godinama bio lično Bog. Fanovi su bili iznenađeni time što u njegovom stripu „Knjiga o postanju” biblijska priča nije izvrnuta. Ali, sudeći po ostalim skorijim delima, Kramb nije omekšao. U svakom slučaju, on odbija uobičajenu kategorizaciju njegovih stripova kao vrhunske satire.

– Ne znam šta je ali satira nije. Ona je površno ismevanje sa strane, a to ne radim, možda zbog ličnog razumevanja prema mojim likovima – kaže Kramb.

V. Vukasović
tanemahuta
Posts: 22
Joined: 19.01.2010 23:36:24

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by tanemahuta »

Stripovska podoba tolminskega punta in slovenske kulturne zgodovine

http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/s ... ine/291435
"Outside a dog, a book is man's best friend...inside a dog, it's too dark to read." - Groucho Marx
User avatar
jang
Moderator STRIPOHOLIK
Posts: 11249
Joined: 26.01.2005 19:42:10
Location: bled

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by jang »

evo berem da planirajo janševiki dvigniti DDV za revije in časopise iz 8,5 na 20%. To verjetno pomeni isto tudi za stripe :censored_red:

že tako so dragi zaradi nizkih naklad zdaj bodo pa še dražji
valiant
Posts: 706
Joined: 22.08.2010 10:24:27
Location: Bela krajna

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Post by valiant »

No, ceno DDV-ja za knjige nameravajo dvigniti tudi na Hrvaškem. Tam je govora o 5% Do tega naj bi prišlo prihodnje leto. Če do tega res pride bodo seveda stripi dražji in poslednično manj dostopni.

Kultura, šolstvo in zdravstvo so očitno postali zlata rezerva za finančno luknjo, ki so jo zakuhali raznorazni politični špekulanti.
Post Reply