O stripih v naših medijih....
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: O stripih v naših medijih....
Roman v stripu: Razobličenje erotike
Špeh kanadskega avtorja Dava Cooperja, ki je za svoje stripe in ilustracije prejel številne ugledne nagrade in kritiška priznanja, je realistična stripovska pripoved o travmatični ljubezensko-seksualni »epizodi«. Špeh iz naslova označuje meseno fantazijo glavnega junaka, ki se usodno utelesi v debelušni Tini.
Maša Ogrizek
Špeh kanadskega avtorja Dava Cooperja, ki je za svoje stripe in ilustracije prejel številne ugledne nagrade in kritiška priznanja, je realistična stripovska pripoved o travmatični ljubezensko-seksualni »epizodi«. Špeh iz naslova označuje meseno fantazijo glavnega junaka, ki se usodno utelesi v debelušni Tini; obenem je tudi simbol telesa onkraj uniformne postave in erotike, proste (pornografskih) scenarijev.
Stripovski album Špeh (Forum Ljubljana, posebna izdaja revije Stripburger, zbirka Ambasada Strip, spremna beseda David Cronenberg, Ljubljana 2010, 136 str., 10 evrov) se začne filmsko. V uvodnem kadru so telefon, inhalator ter iztegnjeni podplati v nogavicah, naslonjeni na rob kavča. Nato »kamera« drsi po prostoru in v bližnjem planu se drug za drugim zvrstijo pepelnik, prenapolnjen s cigaretnimi ogorki, po tleh raztresena pisma, kupi nepomite posode ... Tipična mise en scène v depresiji zastalega časa.
Vzporedno s to vizualno pripovedjo poteka telefonski pogovor, v katerem uslužni John ponuja posebno ugodno odstranjevanje madežev. Zanemarjen, neobrit moški sključene drže in zabuhlih oči ponudbo odkloni in se napoti k risalni mizi, da bi končno »dal iz sebe« grozovito epizodo ter tako svoj mentalni svet očistil travme izpred dolgih treh let.
Ta kratka »predzgodba« zgoščeno vpelje strip v stripu, ki sledi. V njem slikar Martin DeSeres v retroaktivni pripovedi nadrobno razkrije erotično avanturo, ki ga je povsem iztirila. Njegova prvoosebna izpoved je podana v značilnem (psiho)te- rapevtskem diskurzu, saj Martin lastno zgodbo za nazaj ne le rekonstruira, ampak tudi že analizira.
Tako izvemo, da si je v tistem prelomnem obdobju čez dan služil denar z ilustriranjem konvencionalnega otroškega sranja, ob večerih pa mu je redno primanjkovalo izvirnih zamisli. To monotonijo nepričakovano prekine pismo, ki ga obvešča, da je prejel subvencijo za pripravo slikarske razstave Erotika domačnosti. Po nekaj neuspelih poskusih iskanja čudovito nepopolnega modela za poziranje Martin na ulici nagovori neznano dekle, ki povabilo sprejme. Tako v strip vstopi fatalna (pod)naslovna junakinja Tina, ki Martina v hipu obsede, čeprav se mu sprva zdi grda.
Bohotna Tina je utelešenje Martinovih dolgoletnih mokrih sanj, ki jih je dotlej »kamufliral« v umetniške projekte in estetske teorije ter se tako od njih ograjeval. Tina ga s svojo brezbrižno postavo in prostodušnim značajem prisili, da se z njimi končno spoprime. Tako na primer Martinovo razlago, da v svojih slikarskih delih ne želi nenaravno suhih žensk, prevede v zmagoslaven vzklik: A-ha! /.../ Všeč so ti bajske!
Da je Martin in ne Tina tisti, ki ima težave s »špehom«, je najlepše vidno ob redkih priložnostih, ko zapustita stanovanje. Ona se zunaj obnaša sproščeno, njega pa bodisi razjeda ljubosumje ali se izmika domnevno obsojajočim pogledom. Tudi sicer imata povsem drugačen odnos do sveta: asocialni Martin ga opazuje, radoživa Tina pa izkuša. Ta razmik med njima je slišati tudi v njunem govoru, ki ga je duhovito prevedel Matej de Cecco. Tinin je impulziven in slengovski, Martinov pa (samo)refleksiven in izumetničen oziroma »fensi-šmensi«, kot ga označi Tina.
Trk mesenih fantazij ob realnost špeha
Različna sta tudi njuna erotična besednjaka. Tina svojega brez predsodkov šele odkriva, Martin pa zna svoje seksualne fantazije že na pamet. Pri tem je osvežujoče, da je avtor seksualno pobudo in suverenost dodelil dekletu, četudi je občutno mlajše od moškega. Osemintridesetletni Martin se zdi najstnici Tini pravi starček, pa vendar je bolj negotov od nje. V nasprotju s stereotipno »delitvijo vlog« je Martin tudi tisti, ki se zatreska, Tina pa ostaja čustveno indiferentna.
Od samega začetka je – tudi samemu Martinu – jasno, da sta s Tino (seksualno) nezdružljiv par. Kljub temu se slednjič, ob pomoči alkohola in jointa, vsi elementi stopijo in Martinu odstrejo vstop med valove Špeha, kjer počneta stvari, ki jih normalni ljudje ne počnejo. Abstraktnemu »opisu« seksualnega vrhunca se prilega tudi vizualna upodobitev, na kateri prevladuje praznina; kot bi filmska kamera v prostem padu ujela v objektiv naključne fragmente – del okna, kos fotelja, na katerem je zaplata podplata, prekucnjen telefon ...
Kot kontrapunkt tej nedorečenosti sledi nazorno »odigran« Martinov seksualni scenarij, do katerega Tina tudi med samim aktom ohranja posmehljivo distanco. Ko ji hoče on vrniti »uslugo«, ga zgroženo zavrne, saj si je sama svoje večne sanje preprosto izmislila. Trk mesenih fantazij ob realnost špeha je silovit in Tina odločno odkoraka iz Martinovega življenja, s čimer se strip v stripu konča. Sledi le še kratek epilog, ki razkrije, da je Martin po Tininem odhodu uspešno izpeljal razstavo in izdal strip, ki ga sami pravkar beremo. Toda nje mu ni uspelo »izgnati« iz glave.
Cooperjev odličen (metafikcijski) roman v stripu Špeh – zadnji iz triptiha SuckleCrumpleRipple – je v prvi vrsti duhovita in iskrena intimna izpoved, ki ima tudi subverziven družbeni podton. V času zapovedanih oblik – ali bolje mer – lepote, je seksualna obsedenost s »špehom« namreč nekaj nezaslišanega.
Špeh kanadskega avtorja Dava Cooperja, ki je za svoje stripe in ilustracije prejel številne ugledne nagrade in kritiška priznanja, je realistična stripovska pripoved o travmatični ljubezensko-seksualni »epizodi«. Špeh iz naslova označuje meseno fantazijo glavnega junaka, ki se usodno utelesi v debelušni Tini.
Maša Ogrizek
Špeh kanadskega avtorja Dava Cooperja, ki je za svoje stripe in ilustracije prejel številne ugledne nagrade in kritiška priznanja, je realistična stripovska pripoved o travmatični ljubezensko-seksualni »epizodi«. Špeh iz naslova označuje meseno fantazijo glavnega junaka, ki se usodno utelesi v debelušni Tini; obenem je tudi simbol telesa onkraj uniformne postave in erotike, proste (pornografskih) scenarijev.
Stripovski album Špeh (Forum Ljubljana, posebna izdaja revije Stripburger, zbirka Ambasada Strip, spremna beseda David Cronenberg, Ljubljana 2010, 136 str., 10 evrov) se začne filmsko. V uvodnem kadru so telefon, inhalator ter iztegnjeni podplati v nogavicah, naslonjeni na rob kavča. Nato »kamera« drsi po prostoru in v bližnjem planu se drug za drugim zvrstijo pepelnik, prenapolnjen s cigaretnimi ogorki, po tleh raztresena pisma, kupi nepomite posode ... Tipična mise en scène v depresiji zastalega časa.
Vzporedno s to vizualno pripovedjo poteka telefonski pogovor, v katerem uslužni John ponuja posebno ugodno odstranjevanje madežev. Zanemarjen, neobrit moški sključene drže in zabuhlih oči ponudbo odkloni in se napoti k risalni mizi, da bi končno »dal iz sebe« grozovito epizodo ter tako svoj mentalni svet očistil travme izpred dolgih treh let.
Ta kratka »predzgodba« zgoščeno vpelje strip v stripu, ki sledi. V njem slikar Martin DeSeres v retroaktivni pripovedi nadrobno razkrije erotično avanturo, ki ga je povsem iztirila. Njegova prvoosebna izpoved je podana v značilnem (psiho)te- rapevtskem diskurzu, saj Martin lastno zgodbo za nazaj ne le rekonstruira, ampak tudi že analizira.
Tako izvemo, da si je v tistem prelomnem obdobju čez dan služil denar z ilustriranjem konvencionalnega otroškega sranja, ob večerih pa mu je redno primanjkovalo izvirnih zamisli. To monotonijo nepričakovano prekine pismo, ki ga obvešča, da je prejel subvencijo za pripravo slikarske razstave Erotika domačnosti. Po nekaj neuspelih poskusih iskanja čudovito nepopolnega modela za poziranje Martin na ulici nagovori neznano dekle, ki povabilo sprejme. Tako v strip vstopi fatalna (pod)naslovna junakinja Tina, ki Martina v hipu obsede, čeprav se mu sprva zdi grda.
Bohotna Tina je utelešenje Martinovih dolgoletnih mokrih sanj, ki jih je dotlej »kamufliral« v umetniške projekte in estetske teorije ter se tako od njih ograjeval. Tina ga s svojo brezbrižno postavo in prostodušnim značajem prisili, da se z njimi končno spoprime. Tako na primer Martinovo razlago, da v svojih slikarskih delih ne želi nenaravno suhih žensk, prevede v zmagoslaven vzklik: A-ha! /.../ Všeč so ti bajske!
Da je Martin in ne Tina tisti, ki ima težave s »špehom«, je najlepše vidno ob redkih priložnostih, ko zapustita stanovanje. Ona se zunaj obnaša sproščeno, njega pa bodisi razjeda ljubosumje ali se izmika domnevno obsojajočim pogledom. Tudi sicer imata povsem drugačen odnos do sveta: asocialni Martin ga opazuje, radoživa Tina pa izkuša. Ta razmik med njima je slišati tudi v njunem govoru, ki ga je duhovito prevedel Matej de Cecco. Tinin je impulziven in slengovski, Martinov pa (samo)refleksiven in izumetničen oziroma »fensi-šmensi«, kot ga označi Tina.
Trk mesenih fantazij ob realnost špeha
Različna sta tudi njuna erotična besednjaka. Tina svojega brez predsodkov šele odkriva, Martin pa zna svoje seksualne fantazije že na pamet. Pri tem je osvežujoče, da je avtor seksualno pobudo in suverenost dodelil dekletu, četudi je občutno mlajše od moškega. Osemintridesetletni Martin se zdi najstnici Tini pravi starček, pa vendar je bolj negotov od nje. V nasprotju s stereotipno »delitvijo vlog« je Martin tudi tisti, ki se zatreska, Tina pa ostaja čustveno indiferentna.
Od samega začetka je – tudi samemu Martinu – jasno, da sta s Tino (seksualno) nezdružljiv par. Kljub temu se slednjič, ob pomoči alkohola in jointa, vsi elementi stopijo in Martinu odstrejo vstop med valove Špeha, kjer počneta stvari, ki jih normalni ljudje ne počnejo. Abstraktnemu »opisu« seksualnega vrhunca se prilega tudi vizualna upodobitev, na kateri prevladuje praznina; kot bi filmska kamera v prostem padu ujela v objektiv naključne fragmente – del okna, kos fotelja, na katerem je zaplata podplata, prekucnjen telefon ...
Kot kontrapunkt tej nedorečenosti sledi nazorno »odigran« Martinov seksualni scenarij, do katerega Tina tudi med samim aktom ohranja posmehljivo distanco. Ko ji hoče on vrniti »uslugo«, ga zgroženo zavrne, saj si je sama svoje večne sanje preprosto izmislila. Trk mesenih fantazij ob realnost špeha je silovit in Tina odločno odkoraka iz Martinovega življenja, s čimer se strip v stripu konča. Sledi le še kratek epilog, ki razkrije, da je Martin po Tininem odhodu uspešno izpeljal razstavo in izdal strip, ki ga sami pravkar beremo. Toda nje mu ni uspelo »izgnati« iz glave.
Cooperjev odličen (metafikcijski) roman v stripu Špeh – zadnji iz triptiha SuckleCrumpleRipple – je v prvi vrsti duhovita in iskrena intimna izpoved, ki ima tudi subverziven družbeni podton. V času zapovedanih oblik – ali bolje mer – lepote, je seksualna obsedenost s »špehom« namreč nekaj nezaslišanega.
Re: O stripih v naših medijih....
Posredno povezano s stripom - v Financah so ob daljšem komentarju trenutne politike uporabili povezave z Alanom Fordom, za spremembo s sliko.
Kaj naj naredi "Trio Fantastikus" po izgubljenem referendumu?

Kaj naj naredi "Trio Fantastikus" po izgubljenem referendumu?

Re: O stripih v naših medijih....
Francoski film: Bratje Dalton ravnokar na TV
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
Re: O stripih v naših medijih....
Tole ni še nihče objavil menda:
Vsestranski slovenski stripar Tomaž Lavrič gostuje v Vetrinjskem dvoru s svojimi stvaritvami, ki so zaznamovale slovensko polpreteklo zgodovino.
http://www.pigac.si/2011/05/15/tomaz-la ... eve-epeka/

Vsestranski slovenski stripar Tomaž Lavrič gostuje v Vetrinjskem dvoru s svojimi stvaritvami, ki so zaznamovale slovensko polpreteklo zgodovino.
http://www.pigac.si/2011/05/15/tomaz-la ... eve-epeka/

Re: O stripih v naših medijih....
Važno, da se Buh vsepovsod tlači, čeprav nima zveze z Lavričevim stripom in nasploh blage veze o stripu.
Jebiga, primitivna strip scena, da se enega prodajalca trpa vsepovsod.
Jebiga, primitivna strip scena, da se enega prodajalca trpa vsepovsod.
Re: O stripih v naših medijih....
Danes, 27. 5. 2011, v Mladini:
KNJIGA RAZODETJA
Dekalog, spektakularni stripovski serial, naposled v Sloveniji - ki je pripomogla k njegovi žlahtnosti
...izpod peresa Maxa Modica.
Gre za celostranski prispevek o Dekalogu, pa še en citat za konec:
"Franck Giroud, eden večjih francoskih scenaristov, me je povabil k sodelovanju. Nisem se pustil dosti siliti. Premamila sta me denar in slava, he he." - Tomaž lavrič, risar Dekaloga IV
http://www.mladina.si/tednik/201121/knjiga_razodetja
KNJIGA RAZODETJA
Dekalog, spektakularni stripovski serial, naposled v Sloveniji - ki je pripomogla k njegovi žlahtnosti
...izpod peresa Maxa Modica.
Gre za celostranski prispevek o Dekalogu, pa še en citat za konec:
"Franck Giroud, eden večjih francoskih scenaristov, me je povabil k sodelovanju. Nisem se pustil dosti siliti. Premamila sta me denar in slava, he he." - Tomaž lavrič, risar Dekaloga IV
http://www.mladina.si/tednik/201121/knjiga_razodetja
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: O stripih v naših medijih....
V enem od naših medijev sem slišal tole... pa bom prilepil kar original:
AFP (francoska tiskovna agencija):
Pariz - Vas Smrkcev ali pa Hitlerjev Berlin sta pravzaprav ena in ista stvar, v svoji knjigi "Mala modra knjiga“ (v izvirniku "Le Petit Livre Bleu") zatrjuje francoski sociolog Antoine Bueno, poročajo evropski mediji.
V knjigi akademik Antoine Bueno razlaga, kako so navidez prijateljsko razpoložena modra bitja, ki živijo v idilični skupnosti, pravzaprav predstavniki rasistične propagande, njihovo življenje pa je "utelešenje totalitarne utopije, napolnjene s stalinizmom in nacizmom“.
Strip o (simpatičnih?) Smrkcih je ustvaril belgijski avtor Peyo, prvič pa je bil objavljen leta 1958 v belgijskem časopisu. Dve leti kasneje so ga začeli izdajati samostojno, leta 1981 pa je animatorski dvojec Hanna-Barbera ustvaril slavno serijo risank.
Pred nekaj leti je bil velik halo o tem kako je rasističen prav tako belgijski Tin Tin.
AFP (francoska tiskovna agencija):
Pariz - Vas Smrkcev ali pa Hitlerjev Berlin sta pravzaprav ena in ista stvar, v svoji knjigi "Mala modra knjiga“ (v izvirniku "Le Petit Livre Bleu") zatrjuje francoski sociolog Antoine Bueno, poročajo evropski mediji.
V knjigi akademik Antoine Bueno razlaga, kako so navidez prijateljsko razpoložena modra bitja, ki živijo v idilični skupnosti, pravzaprav predstavniki rasistične propagande, njihovo življenje pa je "utelešenje totalitarne utopije, napolnjene s stalinizmom in nacizmom“.
Strip o (simpatičnih?) Smrkcih je ustvaril belgijski avtor Peyo, prvič pa je bil objavljen leta 1958 v belgijskem časopisu. Dve leti kasneje so ga začeli izdajati samostojno, leta 1981 pa je animatorski dvojec Hanna-Barbera ustvaril slavno serijo risank.
Pred nekaj leti je bil velik halo o tem kako je rasističen prav tako belgijski Tin Tin.
Re: O stripih v naših medijih....
Ja, najprej naj bi bil Tin Tin in sedaj še smrkci pokvarjeni rasisti in ksenofobi
Te paranoične multi-kulti budale vse naokrog vidijo umazane rasiste in ksenofobe, namesto da bi realno pogledali okrog ter se spustili iz sanjarjenj v realno življenje.
Te paranoične multi-kulti budale vse naokrog vidijo umazane rasiste in ksenofobe, namesto da bi realno pogledali okrog ter se spustili iz sanjarjenj v realno življenje.
GOTOF JE!
Re: O stripih v naših medijih....
več na: SiOL.netIzar Lunaček: V humorju je več kot samo sprostitev
Stripe sem risal že kot majhen, pri devetih letih sem s svinčnikom risal v blokce formata A5, včasih sem naredil kar ves strip ali več manjših, ki sem ji spenjal skupaj. Pri enajstih sem dobil rotring in jih začel kopirati, spenjati," o svojih začetkih pripoveduje Izar Lunaček. Pri petnajstih je ilustriral prvo knjigo, saj je učiteljica, ki je bila hkrati urednica knjige, njegov talent opazila že v osnovni šoli. "Verjetno se jim je dobro zdelo, ker sem znal risati in sem bil hkrati razmeroma poceni. A sem se kaj hitro začel bojevati za pošteno plačilo in se zaradi tega tudi nekajkrat sprl," pove v smehu.
Svoje stripe je izdajal v Slovenskih novicah, Stripburgerju, eno leto je risal karikature za Delovo Sobotno prilogo, objavljal je v Mladini, svoj zadnji stripovski projekt Založeni raj pa je objavil na spletu. Izdal je štiri stripovske albume, Minije in Beštije ter dve knjigi stripa Oklepaj, ki je prej izhajal v Delu.
Re: O stripih v naših medijih....
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
Re: O stripih v naših medijih....
Hah ja, za Smrkce sem jaz pred časom pisal nek esej na to temo.
A ta modra knjiga je zdej prevedena? Ne znam ravno francosko...
A ta modra knjiga je zdej prevedena? Ne znam ravno francosko...
Re: O stripih v naših medijih....
Ni videti da bi bila prevedena.KGB wrote:A ta modra knjiga je zdej prevedena? Ne znam ravno francosko...
je pa zanimivo tole:
original:
verzija 2010/2011:

Zlobni smrkec ni več črn
Re: O stripih v naših medijih....
Pot, ki sta jo prehodila slovenski strip in njegova risba
Tudi slovenski strip je stopil z obrobja
7. julij 2011 ob 10:12
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
Od pustolovščine in erotike do družbene kritike. Tematika slovenskih striparjev se od nekdaj razlikuje, vsem pa je skupno, da so izvrstni risarji. Kako se je risba razvijala v zgodovini slovenskega stripa, predstavljajo v ljubljanskem Mestnem muzeju.
Na razstavi Risba v stripu na Slovenskem bo od danes na ogled vse od prvega protostripa, ki ga je izdelal slavni karikaturist Hinko Smrekar, do prigod stripovskih junakov avtorjev najmlajše generacije; vsega skupaj 84 slovenskih avtorjev.
Sodoben pogled na strip
Postavitev, ki bo na ogled do 16. oktobra, je nadaljevanje raziskovanja slovenske risbe, ki ga je pred dvema letoma odprla razstava Risba na Slovenskem I in II, hkrati pa je najobsežnejši pregled razvoja stripovskega dogajanja pri nas. "Razstava skuša študijsko in strokovno opredeliti vlogo risbe v stripu in na ta način uveljaviti sodoben pogled na strip," pojasnjuje kustos razstave Sarival Sosič , ki dodaja, da je bil v preteklosti strip preveč na obrobju, zdaj pa se zanimanje zanj vendarle povečuje.
Zares se je začelo z zamorčkom Bu-ci-bujem
Najstarejši strip, pravzaprav protostrip, na razstavi spremlja letnica nastanka 1905, njen avtor pa je torej Hinko Smrekar, vendar za očeta prvega slovenskega stripa o zamorčku Bu-ci-buju iz leta 1927 velja Milko Bambič. Od takrat naprej so striparje zaposlovale raznolike tematike, vendar se obiskovalci razstave ne bodo zabavali le ob teh, ampak bodo lahko spoznali, kako se je pri posameznem avtorju razvijala risba, pa tudi z zgodovinskimi pregledi v stripovski umetnosti na Slovenskem.
Podobe po zgledu Disneyja in prvi erotični stripi
Po zgledu Disneyjevih animiranih filmov je slovenskemu občinstvu strip ponudil predstavnik prve generacije pri nas Sašo Dobrila. Poleg Mačjega gradu se je Dobrila podpisal tudi pod prvi realistični in barvni strip na Slovenskem z naslovom Pim in Red. Ob njem sodita v prvo generacijo še začetnik erotično obarvanih stripov Marjan Amalietti in vsem generacijam dobro poznani Miki Muster s svojim Zvitorepcem.
Realistični avanturistični strip Iztoka Šušteršiča
Predstavitev slovenskega stripa ne bi bila popolna brez Boža Kosa, ki je ustvarjal predvsem za mlade bralce. Obdobje druge generacije striparjev je prineslo predvsem realistični avanturistični strip, ki ga je začel Dnevnik leta 1960 objavljati skupaj z Nedeljcem, najplodovitejši avtor te generacije pa je bil Iztok Šušteršič.
Slovenski strip stopi v korak z ameriškimi stripi
Prve 'underground' stripe je konec 60. let slovenskemu prostoru prinesel Kostja Gatnik, ki je objavljal v revijah Pavliha in Tribuna. Leta 1966 smo dobili prvo revijo o Stripu, Zvitorepec, leta 1977 pa prvi pravi slovenski stripovski album - Gatnikovo Magno Purgo, s katero so po besedah avtorja stripov in stripovskega teoretika Iztoka Sitarja slovenski stripi stopili v korak z ameriškimi stripi.
Legendarna Diareja se oglasi
Tretja generacija je s svojimi družbenoangažiranimi stripi polnila strani Mladine pod okriljem urednika Iva Štandekerja. Z Diarejo si je takratno situacijo privoščil Tomaž Lavrič, ki je nato prav tako prepričljivo nadaljeval v stripu Rdeči alarm, kjer je za vselej ovekovečil slovensko punkersko prizorišče.
Pomembno vlogo je imel tudi Stripburger, revija, ki je v slovenski prostor vnesla avtorski osebnoizpovedni strip. Nič manj pomemben ni njen pomen danes, saj pod njenim okriljem ustvarjajo številni striparji najmlajše generacije.
Razstavo spremlja tudi obsežen katalog z informacijami o pomenu stripa na Slovenskem ter hkrati ponuja vpogled v življenje in delo na razstavi predstavljenih avtorjev, organizirali pa bodo tudi številne spremljevalne dogodke, ki bodo zgoščeni v septembru ter oktobru. Od danes bo v sklopu projekta Risba v stripu na Slovenskem v Trubarjevi hiši literature na ogled tudi razstava avtorskih stripov Marjana Mančka.
M. K.