Snoopy za nekaj sto milijonov dolarjev
Je strip lahko posel?
Avtorji stripov pri nas težko (pre)živijo le od risanja stripov, Charles Schulz, avtor znamenitega Snoopyja, pa je v nekaj desetletjih, tudi od avtorskih pravic za risanke ter različne spominke in majice s stripovskim junakom Snoopyjem, zaslužil več sto milijonov dolarjev.
Stripovski junak Snoopy je avtorju Charlesu Schulzu predvsem s prodajo avtorskih pravic za risanke navrgel več sto milijonov evrov.
Schulz, avtor Peanuts (junak Snoopy), je ta strip več desetletij objavljal v nekaj tisoč časopisih hkrati po vsem svetu. Po navedbah Matjaža Bertonclja, stripovskega umetnika, je bil zelo donosen posel tudi Asterix (risarja Alberta Uderza in scenarista Reneja Goscinnyja), katerega vsak album v frankofonskem svetu izide v nekaj milijonih izvodov, ob tem pa avtor zasluži še s prodajo avtorskih pravic za celovečerne risanke in filme. "Marsikateri avtor pa je zaradi zelo slabih pogodb ostal skoraj brez finančne nagrade za svoje stripovske junake, ki so se razvili v izjemno uspešne franšize. Denimo avtorja Supermana, ki sta umrla v revščini, in Jack Kirby, avtor stripovskih superherojev iz šestdesetih let prejšnjega stoletja (Fantastic Four, Hulk, Spiderman)."
Pri nas skromni zaslužki
Sto evrov za stran stripa je v Sloveniji že dober zaslužek.
Stripovski avtorji se dolgo časa niso imeli za umetnike, razlaga Bertoncelj, zato so delali za majhen denar, pogosto celo anonimno, vse pravice za stripovske junake pa so imele založniške hiše. Zaslužki pri nas so majhni, pravi, sam vsega tudi ne objavi. "Delno za naš omejeni trg rišem zahtevnejše stripe (avtobiografske, abstraktne, črn humor). Naš trg zanimajo bolj kratke smešnice, pa stripi, povezani z aktualnim političnim dogajanjem, in stripi za mlajše bralce. Risarji so predvsem ilustratorji, manj avtorji stripov." Zaslužek? Več kot 100 evrov za stran stripa pri nas je že solidno.
Najbolj aktualni slovenski striparji so Tomaž Lavrič, avtor Diareje in dolgoletni ilustrator Mladine , najuspešnejši in najpomembnejši slovenski avtor zadnjih 25 let. Pred leti je prodrl na frankofonski trg, kjer so mu objavili okrog 10 stripovskih albumov, prejel pa je tudi nekaj nagrad.
Miki Muster, legenda
Legendarni so slovenski stripi Mikija Mustra (predvsem trojica Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik). V državah nekdanje Jugoslavije so bili (in so še), pravi Bertoncelj, zelo priljubljeni italijanski stripi založbe Bonelli (Zagor, Tex, Dylan Dog, Mister No) in Alan Ford. "Prve in dobro ohranjene številke srbske izdaje stripa Zagor dosegajo cene več sto evrov. Francoski avtor Bilal je pred nekaj leti za nekaj deset originalnih risb in strani na dražbi iztržil skoraj milijon evrov."
Strip.Art.Nica
Sandi Buch, lastnik trgovine s stripi Strip.Art.Nice: Ljubljanska trgovina s stripi je odprta pet let in pol. Striparji, pravi, pri nas ne morejo živeti samo od stripa, laže pa v ZDA, Italiji, Franciji, Belgiji in na Japonskem, dokaj dobro jim lahko gre tudi na Hrvaškem in v Srbiji.
Nekatere številke Zagorja in Alana Forda, navaja, dosežejo ceno okrog 50 evrov, zelo redko tudi 100 evrov. Stripov v Strip.Art.Nici se ne da izposoditi, so pa na izposojo v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, večjo izbiro pa imata tudi knjižnici v Velenju in Šoštanju.
Stripi in številke
* Stripe pogosto berejo moški, v povprečju stari okrog 30 let.
* Julijska plača lastnika Strip.Art. Nice je bila 753 evrov.
* Najvišjo ceno v nekdanji Jugoslaviji je dosegel strip Zagor, številka 4 iz serije LMS: 650 evrov.
* Založba Vale-Novak je letos izdala knjigo strip za najstnike Titeuf.
S čim vas je strip najbolj zasvojil?
Novica Mihajlović, novinar časnika Finance: »Zasvojil me je le Alan Ford s preprostim in učinkovitim jezikom. Je idealen junak za recesijske čase, ker zna položaj luzerja povzdigniti v nekaj dostojanstvenega. Njegov kolega Bob Rock vso bedo naredi zabavno, Broj Jedan pa z modrostjo v slogu: ‘Ko izgubi dobitak, dobije gubitak’ daje smisel boju za preživetje v tej bedi.«
Barbara Čeferin, lastnica Galerije Fotografija: »Legendarnega Zagora in Marka Steno sem v otroštvu prebirala, ker je stripe hlastal moj šest let starejši brat. Še vedno se spomnim kletvice ‘sto mu bubnjeva darkvudske šume’. Alan Ford je pa tako ali tako zakon.«