Perzepolis
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Perzepolis
Danes je izšla knjiga Marjane Satrapi Perzepolis - zgodba o otroštvu. V knjigi sta prva dva dela, druga dva dela pa bosta izšla decembra (v originalu je strip v štirih delih). Kasneje naj bi izšla še integralna verzija (isti sistem kot pri Mausu). Zgodba govori o odraščanju deklice za časa islamske revolucije v Iranu. Strip je prevedel Uroš Zorman.
Novica je bila objavljena danes.
Stripovska avtobiografska pripoved v Iranu rojene Marjane Satrapi v slovenščini nosi naslov Perzepolis - Zgodba o otroštvu.
Po uspešni filmski premieri je odmevni Persepolis v slovenščino prevedel Uroš Zorman pod okriljem Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta in Društva za širjenje filmske kulture Kino! Strip je med letoma 2000 in 2003 v štirih delih izdala pariška založba L'Association, leta 2007 pa so po njem posneli istoimenski animirani film, režirala sta ga avtorica in Vincent Parronnaud. Film si je lani na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu prislužil nagrado žirije, poleg tega je bil nominiran za evropsko filmsko nagrado in oskarja za najboljši animirani film.
Deklica, ki bo rešila svet?
V Iranu rojena Satrapijeva, ki zadnja leta živi v Parizu, v Persepolisu izpoveduje zgodbo svojega življenja. Začne se leta 1978 v Teheranu, kjer osemletna Marjane sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednima staršema in ljubečo babico, v družbi katerih spremlja padec šahovega režima.
Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo "varuhov revolucije", ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Ker je Marjane vse bolj uporniška, jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno "revolucijo": puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus življenja v tuji državi.
Perzepolis izšel s francosko podporo
V pravkar izdani knjigi sta objavljena prva dva dela stripa, v katerem je mogoče spremljati Marjanino otroštvo v Iranu, nadaljevanje s preostalima dvema deloma, ki opisujeta njeno puberteto v Avstriji, bo izšlo decembra. Nato pa načrtujejo še integralno verzijo obeh knjig z dodanim uvodnikom, je na predstavitvi povedal urednik Igor Prassel, programski direktor mednarodnega festivala animiranih filmov Animateka. Napovedal je tudi izdajo filma na DVD-ju.
Prassel je začuden, da se nihče od velikih slovenskih založnikov ni ogrel za ta svetovno uspešni strip, ki je samo v Franciji doživel že okoli deset ponatisov. Preseneča pa ga tudi ministrstvo za kulturo, ki po njegovih besedah meni, da strip ni "resna zadeva" in da si ne zasluži subvencioniranja. Prevod je izšel s podporo francoskega ministrstva za zunanje zadeve oziroma Francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani.
Izdajatelji bodo knjigo predstavili po manjših krajih po Sloveniji, že danes zvečer ob 19.30 bo v Kosovelovi dvorani okrogla miza o stripu in filmu. Tej bo sledila projekcija filma, ki ga bodo v Cankarjevem domu, ta je njegov distributer, zavrteli še v četrtek, petek in soboto, vsakič ob 21.00.
- Bob Rock
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1840
- Joined: 21.01.2005 19:46:00
- Location: New York (no saj v bistvu je Ljubljana)
Re: Perzepolis
Zanimivo. Kdo pravi, da so športniki neumni.ninel wrote:Strip je prevedel Uroš Zorman.
Stripa nisem še prebral, v Konzorciju sem prebral 10-20 strani angleške izdaje in zgodba se mi je zdela močna.
V Comics Journalu sem bral kritiko, ki Persepolisu očita šibko karikaturalno risbo, slabo izraznost figur, pomanjkljivo obvladanje stripovskega jezika.
Kolikor sem strip videl, bi se strinjal. Čb je osnoven, karikatura precej slaba, prostora skoraj ni. Nekaj se plete o orientalski ornamentiki, vendar je tudi ta v stripu neizdelana.
Menda prvi del drži zgodba, drugi del naj bi imel tudi zgodbo slabšo. Ne vem. Kadri iz filma (spet sem jih videl samo nekaj) so vizualno precej močnejši kot stripovski.
Po mojem je vsa zadeva dosti napihnjen balonček in izraz francoskega kulturnega ekspanzionizma. Če nam Američani vsako leto prodajo stotine povprečnih in podpovprečnih izdelkov, jih lahko Francozi vsaj par. Avtorica se je tudi nekaj družila v krogu L'Association, mislim, da jo je podprl David B (močno priporočam njegovo Božjast, ki bo izšla pri Strupburgerju ali pa si preberite original, zame je to mojstrovina).
Glede na vso famo izdelek ni na nivoju Goražda ali Mausa. Vse v stilu, da se nahrani zahodno evropsko družbo spektakla in da kdo pet minut vzdihuje: "Ooh, kako hudo." in potem hitro pozabi, da je sploh kaj videl. Razne zgodbice iz "nerazvitih" krajev in totalitarnih režimov so kot nalašč.
Mislim, da stripa ne bom kupil.
V Comics Journalu sem bral kritiko, ki Persepolisu očita šibko karikaturalno risbo, slabo izraznost figur, pomanjkljivo obvladanje stripovskega jezika.
Kolikor sem strip videl, bi se strinjal. Čb je osnoven, karikatura precej slaba, prostora skoraj ni. Nekaj se plete o orientalski ornamentiki, vendar je tudi ta v stripu neizdelana.
Menda prvi del drži zgodba, drugi del naj bi imel tudi zgodbo slabšo. Ne vem. Kadri iz filma (spet sem jih videl samo nekaj) so vizualno precej močnejši kot stripovski.
Po mojem je vsa zadeva dosti napihnjen balonček in izraz francoskega kulturnega ekspanzionizma. Če nam Američani vsako leto prodajo stotine povprečnih in podpovprečnih izdelkov, jih lahko Francozi vsaj par. Avtorica se je tudi nekaj družila v krogu L'Association, mislim, da jo je podprl David B (močno priporočam njegovo Božjast, ki bo izšla pri Strupburgerju ali pa si preberite original, zame je to mojstrovina).
Glede na vso famo izdelek ni na nivoju Goražda ali Mausa. Vse v stilu, da se nahrani zahodno evropsko družbo spektakla in da kdo pet minut vzdihuje: "Ooh, kako hudo." in potem hitro pozabi, da je sploh kaj videl. Razne zgodbice iz "nerazvitih" krajev in totalitarnih režimov so kot nalašč.
Mislim, da stripa ne bom kupil.
Last edited by macon on 30.05.2008 13:29:55, edited 2 times in total.
Strip ima svoj aktualni trenutek zaradi zahodnih-islamskih odnosov, predvsem po 11.9.2001. Zgodba je unikatna in iz oči nekoga, ki je bil v Iranu in doživljal, česar turist ne bi. Strip je mednarodno USPEŠEN (to ne pomeni tudi, da je zelo kvaliteten) in iz njega je nastal tudi odmeven animiran film (katerega bi šel z veseljem pogledat).
Vseeno je poden, da strip ni dobil podpore (že zaradi zgornjih plusov), glede na to kaj vse v stripu (in nasploh v kulturi) dobiva podpore. Zame je vrhunec debilizma par tisoč evrov podpore za stripovsko izdajo Kraljev ulice. Za crknit.
Vseeno je poden, da strip ni dobil podpore (že zaradi zgornjih plusov), glede na to kaj vse v stripu (in nasploh v kulturi) dobiva podpore. Zame je vrhunec debilizma par tisoč evrov podpore za stripovsko izdajo Kraljev ulice. Za crknit.
Last edited by macon on 29.05.2008 12:23:52, edited 1 time in total.
Prebral sem Perzepolis in o knjigi lahko govorim v samih superlativih. Odli?na avtobiografska zgodba, sijajna stilizirana risba v stilu ornamentike perzijskih preprog, dober prevod in brezhibna tehni?na izvedba (notranji papir je malo trši in rumenkasto obarvan, kar daje tisku še dodaten plus). Strip je sestavljen iz osemnajstih poglavij (že sami asketski naslovi nam povedo, o ?em bo govora v poglavju: Ruta, Nakit, Vino, Cigareta, Potni list...), v katerih spremljamo uporniško deklico Marjano ves ?as osnovne šole pa do pobega v Evropo. Obenem spoznavamo tudi novejšo zgodovino Irana, od diktatorja Pahlavija do diktatorja Homeinija in iraško-iranske vojne ter težke razmere za intelektualce, svobodomislece in predvsem ženske v ?asu islamske revolucije in po njej. Knjiga na 150-ih straneh se prebere na dušek in komaj ?akam, da bo izšel še drugi del.
Nabavil in prebral sem Perzepolis in bi se kar strinjal z gornjo kritiko. Risba in kadriranje sta dokaj naivna, zgodba je pa kar v redu, če so vam všeč (avto?)biografske drame.macon wrote:V Comics Journalu sem bral kritiko, ki Persepolisu očita šibko karikaturalno risbo, slabo izraznost figur, pomanjkljivo obvladanje stripovskega jezika.
Tehnična izvedba je super, kot je že Ninel napisal.
Nisem še opazil, da bi bilo kje napisano - cena je 16 evrov.
(knjiga je v mehki vezavi in ima 156 strani)
Žurnal 5.12.2008:
Perzepolis
Zgodba o usodi.
Ljubljana. Izšel je prevod nadaljevanja stripa Perzepolis Marjane Satrapi z naslovom Perzepolis: Zgodba o vrnitvi. Zgodba o usodi Iranke, ki se v mladosti spopada z vsakodnevnim nasiljem islamističnih gardistov, je postala svetovna uspešnica, po njej pa je posnet tudi animirani film.

Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta in Društvo za širjenje filmske kulture KINO! s ponosom predstavljata drugi del slovenskega prevoda svetovne stripovske uspešnice Perzepolis: Zgodba o vrnitvi v Franciji živeče iranske avtorice Marjane Satrapi.
O drugem delu grafičnega romana Perzepolis bomo govorili tudi na novinarski konferenci Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka 2.12. ob 11ih v dvorani Kinodvora, strip pa bomo bolj celostno predstavili 3.12. ob 19:15 v kavarni Kinodvora. O Perzepolisu se bosta z urednikom Igorjem Prasslom pogovarjala sociologinja Ksenja Vidmar Horvat in svetovni popotnik, fizik ter fotograf Matjaž Ličer. Istega dne pred pogovorom ob 17:00 bo v Kinodvoru projekcija celovečernega animiranega filma Persepolis.
Marjane Satrapi – literarni fenomen v stripu
»Ne morem prehvaliti ganljive pripovedi Marjane Satrapi o njenem otroštvu, o odraščanju ognjevite deklice v revolucionarnem in vojnem Iranu. Četudi nas Perzepolis povsem razoroži in nemalokrat nasmeje, je v zadnji instanci predvsem šokanten in presunljiv«. Joe Sacco, avtor stripov Palestine in Goražde: Varovano območje.
Tekom zadnjih desetletij je mednarodna stripovska scena doživela pravcat preporod. Po zgledu Arta Spiegelmana in njegove mojstrovine z naslovom Maus, stripovske zgodbe o življenju Spiegelmanovega očeta, poljskega Žida, ki je preživel Auschwitz, nastajajo izpod peres avtorjev iz različnih delov sveta nove avtobiografske pripovedi, ki se poslužujejo stripovske govorice za pripovedovanje realnih in pol-realnih zgodb. Joe Sacco, avtor malteškega porekla, je s stripovskima reportažama Palestine in Goražde: Varovano območje pokazal, da lahko stripovska govorica nastopa tudi kot novinarski medij. S kanadčanko Julie Doucet smo čutili in sočustvovali ob branju njenih zgodb iz stripovskega dnevnika. Šveda Max Andersson in Lars Sjunesson v svojih potopisih z Balkana prepletata nadrealistično fikcijo in resnične dogodke. Hrvaška avtorica Helena Klakočar je ustvarila sijajen potopisni izsek z družinske poti po Jadranu ob začetku vojne v Jugoslaviji. Francoski avtorji Joelle Manix, Matt Konture, Lewis Trondheim, Joann Sfar, David B in Marjane Satrapi pa so nenazadnje prepoznali, da strip kot medij ni nujno vklenjen v sfero fikcije. Marjane Satrapi je s svojim delom Perzepolis izbrala pravi trenutek za prihod na mednarodno sceno novega stripovskega izraza. Njen stripovski prvenec v podobi avtobiografske zgodbe najverjetneje predstavlja tudi prvi iranski strip (četudi je prva izdaja izšla v francoskem jeziku pri pariški založbi L'Association). Čeprav se Iran ponaša s številnimi vplivnimi ustvarjalci na področju literature, filma in karikature, iranski strip ni mednarodno prepoznan, Marjane Satrapi je tako pod vplivom francoskega Bande Dessinée pravzaprav zapolnila nekakšen semantični vakuum.
Prvi del Perzepolisa, ki je izšel v Franciji leta 2000 z zgodovinskim predgovorom Davida B., je doživel takojšen uspeh. Knjiga razodeva iransko zgodovino iz perspektive devetletne deklice, ki je islamsko kulturno revolucijo leta 1979 doživljala v duhu velikega pričakovanja. Imel sem to srečo, da sem leta 2001 med podelitvijo nagrad na odru angoulemskega gledališča Marjane tudi osebno spoznal (s Stripburgerjem smo tistega leta prejeli nagrado za najboljši strip v neodvisni produkciji, Marjane pa je prejela nagrado Alph-Art Coup de Coeur za najboljši prvenec). V trenutku sem v njej prepoznal inteligentno in prisrčno osebo ter avtorico, ki bo v svetu stripovske umetnosti še veliko dosegla, ne da bi izgubila tisto prirojeno skromnost. Primernost tona in avtentičnost občutij sta tisti obeležji albuma Perzepolis, ki sta še posebej pritegnili pozornost žirije. Umerjenost črno bele risbe odraža otroško tankočutnost in razkriva domišljijo, ki prevlada nad tragičnostjo padca iranske družbe pod žezlom diktature. Onkraj zgodovinskega konteksta izraža tisto, kar je univerzalno. Istega leta je Perzepolis prejel tudi nagrado zlati lev Belgijskega centra stripa v Bruslju. Drugi zvezek pa ji je prinesel še glavno nagrado na angoulemskem festivalu leta 2002. A o ustvarjalni moči avtorice ne pričajo le nagrade. Tretji in četrti del Perzepolisa sta v nadaljevanjih izšla v znamenitem francoskem dnevniku Libération, prominentna ameriška založba Pantheon Books pa je izdala angleški prevod v trdi vezavi. Avtorica ljubi srečanja s publiko, ne tisto tipično publiko stripa željnih bralcev, pač pa z raznolikim in naključnim občinstvom, ki daje prednost 'resnemu' čtivu.
Igor Prassel, urednik založbe 2 koluta
http://www.si21.com/news.php?id=64479Biografija
Marjane Satrapi je bila rojena leta 1969 v Rashtu (Iran). Mladost je preživela v Teheranu, kjer je končala francosko gimnazijo. Po kratkem postanku na Dunaju, se preseli v Francijo in vpiše študij ilustracije v Strasbourgu. Na začetku kariere je želela pod vplivom ameriškega grafičnega mojstra Miltona Glaserja postati slavna grafična oblikovalka. Prvi uspeh je doživela s svojimi knjigami za otroke, odločilno prelomnico v njenem življenju pa je prinesla šele selitev v Pariz. Tu se je seznanila s skupino mladih francoskih umetnikov, ki so se preživljali z izdajanjem stripov. Joann Sfar, Émile Bravo, Christophe Blain, David B. in Emmanuel Guibert so ji odprli vrata svojega studia (delavnice des Vosges), in prav David B. ji je s svojim stripom Božjast (v slovenščini izšel pri založbi Forum Ljubljana), presunljivim avtobiografskim opisom epilepsije, kot je to doživljal njegov brat Jean-Christophe, odprl oči in jo spodbudil k temu, da je svojo zgodbo prelila v strip.
Med procesom pisanja in risanja je Marjane doživela globoko olajšanje spričo dolgoletnih frustracij: »...Odkar sem se leta 1994 preselila v Francijo, svojim prijateljem ves čas pripovedujem zgodbe o življenju v Iranu. Ob gledanju televizijskih poročilih o Iranu vedno pobesnim, saj je tisto, kar kažejo, popolnoma ločeno od moje lastne izkušnje. Že skoraj dvajset let moram pojasnjevati, zakaj biti Iranec ali Iranka ni nekaj slabega...«. Ali kot zapiše v uvodu k ameriški izdaji svoje knjige: »Šah je bil na oblasti do leta 1979, ko je pred grožnjo prihajajoče revolucije pobegnil iz Irana. Od tedaj se to starodavno in veliko civilizacijo omenja večinoma v povezavi s fundamentalizmom, verskim fanatizmom in terorizmom. Kot Iranka, ki je v Iranu preživela več kot polovico svojega življenja, vem, da je ta podoba vse prej kot resnična. Zato je bilo pisanje Perzepolisa zame tako zelo pomembno. Prepričana sem, da celotnega naroda ne moremo in ne smemo soditi po zločinih peščice skrajnežev. Poleg tega nisem hotela, da bi tisti Iranci, ki so kot borci za svobodo izgubili življenja v iranskih zaporih, tisti, ki so padli v vojni z Irakom, tisti, ki so bili žrtve represivnega režima ali tisti, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje družine in domovino, potonili v pozabo. Čeprav lahko odpuščamo, ne smemo nikoli pozabiti«.
Leta 2007 je s francoskim kolegom Vincentom Parronaudom režirala celovečerni animirani film Persepolis, za katerega je prejela posebno nagrado žirije na festivalu v Cannesu ter nominaciji za evropsko filmsko nagrado in nagrado Oscar.
Zgodba stripa
Marjane Satrapi nam z izostrenim občutkom za podrobnosti vsakdanjega življenja in navidez preprostim pripovednim slogom približa življenje deklice na pragu odraščanja v času porajanja iranske islamske revolucije. Zgodba se pričenja takoj po strmoglavljenju šaha Reze Pahlavija in nas popelje v življenje (edinke) Marjane in njene družine med iraško-iransko vojno. Odraščala je v moderni, liberalni družini. Oče marksistični intelektualec in mati feministka sta se kot politična aktivista borila proti surovi diktaturi. Njun boj je na Marji pustil neizogiben pečat in mlada revolucionarka je začela kaj kmalu simpatizirati s Castrom in Che Guevaro ter prebirati tekste o iranskih revolucionarjih. Spremljala je palestinski boj za osvoboditev in ameriško vojno v Vietnamu... Njena najljubša knjiga v tistih časih je bil strip z naslovom Dialektični materializem z Marxom in Descartesom v glavnih vlogah! Ob poslušanju zgodb o mučenju v iranskih zaporih, ki so jih pripovedovali stric, starši in prijatelji, je Marji hitro odrasla. S prihodom islamskih fundamentalistov na oblast sta strah in negotovost izpodrinila upanje in občutek novih priložnosti, katera je bilo čutiti ob začetku islamske kulturne revolucije. Čez noč se je Marjanino vsakdanje življenje obrnilo na glavo. Dečke in deklice so v šolah ločili, deklicam pa zaukazali nositi naglavne rute. Vse pogosteje je bilo slišati krike umirajočih (prihajalo je do surovih pokolov, kot je bilo zažiganje občinstva za zaklenjenimi vrati kinodvoran...). Marjane v svoji knjigi vse od prve zgodbe dalje razodeva svoj prezir do strogih pravil islamskega fundamentalizma. Kot večina Irancev se je tudi družina Satrapi začela kmalu ozirati čez ramo in skrbno izbirati besede ter način oblačenja v času tiranije konformizma, ki je zavladala Iranu. Povrhu je izbruhnila še vojna z Irakom, ki je prinesla nenehno bombardiranje Teherana in vojaški vpoklic na tisoče Irancev, vključno s trinajstletnimi dečki. Soočena z novo nastalo situacijo se je zdaj štirinajstletna Marjane začela upirati (najprej s pomočjo glasbe in zahodnjaških oblačil, katera so ji starši prinesli iz Turčije, nato z zoperstavljanjem učiteljem), zato so se starši odločili, da jo pošljejo študirati na Dunaj k materini najboljši prijateljici. Ko se je Marjane ponovno polastila svoje individualne in družbene svobode, je spoznala, da se bo s težavo pomešala med svoje vrstnike. Sekularna potrošniška družba ji je prinesla nekaj bridkih razočaranj in tako se je začela mlada Marjane vračati k svojim koreninam. Začela je zahajati med alternativno sceno in skozi svoje prve ljubezni postopoma zdrsnila v novo eksistencialno krizo...Vse dokler je na Dunaju ni obiskala mati in prinesla s seboj tisto »čustveno prtljago« materinske ljubezni, ki bo Marjane pomagala prebroditi tudi najneznosnejše trenutke. Mati in babica sta v življenju Marjane Satrapi odigrali bistveno vlogo. Z albumom Broderies, ki je izšel v zbirki Cotelette založbe L'Association in je posvečen njeni babici, je Marjane prekršila tabu in nam razkrila feministično plat iranske ženske (tri generacije žena ob skodelici čaja odkrito razglabljajo o nedolžnosti, ločitvi, ljubezni, ljubimcih, dogovorjenih porokah in spolnosti...). V četrtem in zadnjem delu Perzepolisa se z Marjane vračamo v Iran, na Akademijo likovnih umetnosti, nato pa jo spremljamo še ob zadnji emigraciji v Francijo...
Distribucija po knjigarnah in knjižnicah: Buča d.o.o.
V času pete edicije Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, bo knjiga (196 strani, mehka vezava) po posebni festivalski ceni na voljo v animatečnem butiku. Prednaročila za komplet obeh knjig po ceni 28 EUR, zbiramo na elektronskem naslovu urska.jez@animateka.si.
www.animateka.si

