Prebral: Promethea (Book 1);Alan Moore, J.H.Williams III, Mick Gray
Čudovito.Včasih že resno razmišljam o temu, da je Alan Moore našel nek skrivni ribnik napolnjen z zgodbami in pričel črpat iz njega, kajti zgodbe izpod njegovega peresa so briljantne in edinstvene.
Promethea je ena izmed redkih ženskih superjunakinj v svetu ''moških'' superjunakov.Vendar je lik sam zelo zanimivo predstavljen, oz. obstaja na nek edinstven način.Moore je vzel za njen kalup vedno bolj razširjeno filozofijo človeštva, da je vse pravzaprav misel, materialne stvari pa so le predmeti za izražanje le teh, recimo meč naj bi izražal razdvojenje, ko nekaj presekamo.
Vsa njena mističnost, njeno ponavljanje skozi zgodovino je potemtakem le njeno prehajanje v naš materialni svet (iz nematerialnega, miselnega sveta), v katerem zasede materialni del tistega bitja, natančneje ženske, ki se miselno ukvarja z njo, torej nekoga, ki se je spotaknil ob besedo Promethea.In tako se začne naša zgodba, po uvodu, ko je bila Promethea še majhna deklica v našem realnem svetu in je z očetom živela v Aleksandriji, v New Yoorku z študentko Sophie Bangs, ki piše seminarsko o skrivnostni Promethei, pravzaprav odhaja na obisk k vdovi zadnjega pisca zgodb o Promethei.Kmalu pa postane jasno, čeprav v zelo zmedenih okoliščinah, da je naletela na nekaj velikega, večjega kot bi si lahko kdajkoli predstavljala.
Prebral sem komaj prvo knjigo, skupek prvih 6ih zvezčičev, tako da se že veselim nadaljevanj, kajti konec je bil dokaj skrivnosten.
