Po šestintridesetih letih od izida prve izdaje v Čilu prihaja tudi med slovenske bralce kultna knjiga Ariela Dorfmanna in Armanda Mattalarta KAKO BRATI JAKA RACMANA, ki nam do obisti razgalja vso dvoličnost in licemerstvo najbolj priljubljenih antropomorfnih živalic na svetu. Obvezno branje za vse častilce Walta Disneyja in Mikijevega zabavnika!!!
Mattelartova in Dorfmanova analiza Disneyjevih stripov pokaže, da se za navidezno nedolžnim in »orokavičeno nežnim« otroškim svetom, ki ga korporacija ponuja v množično potrošnjo, skriva trda pest korporativne imperialistične ideologije. To, kar sta Mattelart in Dorfman iskala »skrito« v stripih, upravljalci korporacije Walt Disney odkrito govorijo svojim lastnikom. V pismu delničarjem iz letnega poročila korporacije je takratni predsednik uprave Michael Eisner zapisal naslednje:
»Verjetno ne bomo pretiravali, če bomo vlogo ameriške zabavne industrije ocenili kot vpliven zgodovinski dejavnik. Berlinskega zida ni zrušila moč zahodnega orožja, ampak moč zahodnih idej. In kateri je bil kanal za prenos teh idej? Lahko priznamo, da je bil ta kanal v veliki meri ameriška zabava.«
še enkrat najlepša hvala za prijazno pomoč in nasvete, brez katerih bi najbrž dolge tedne brskala po arhivih, sploh pa se ne bi znašla v številnih dilemah, ki ste jih rešili namesto mene.
Vse vas toplo vabim na predstavitev knjige v Kiberpipo in (spodaj je obširnejše vabilo), v upanju, da se spoznamo tudi v živo.
TomDar: ali so ti že dali izvode za vašo knjižnico?
Ob izidu nove knjige v Maskini zbirki Mediakcije Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana vas Maska in Kiberpipa vabita na pogovor o knjigi
sreda 13. junija ob 20. uri / Kiberpipa, Kersnikova 6, Ljubljana
Gosti: Sandra Bašić Hrvatin, Tea Hvala, Simon Tecco
Pogovor bo vodil Dražen Dragojević
Sandra Bašić Hrvatin je predavateljica na FDV Univerze v Ljubljani. Posveča se teoriji medijev, predvsem medijskega lastništva ter medijskih pravic. Skupaj z Lenartom L. Kučićem je napisala študijo o lastništvu medijev Monopoli (Maska 2005)
Tea Hvala se od leta 2000 v esejističnih, proznih in novinarskih zapisih z vidika queer teorije in feminizma posveča družbenim in umetniškim obravnavam spolov in seksualnosti. Sodeluje tudi pri organizaciji festivala Rdeče zore.
Čilenec Simon Tecco, v Ljubljani živeči sociolog in izvedenec za državljanske vojne in politične odnose v Južni Ameriki, ki objavlja predvsem v španskem časopisju.
Knjiga, ki je izdelek političnega boja, je globoka ter domiselna kritika svete krave otroške kulture - mita o Disneyju. Knjiga je pod naslovom Para Leer al Pato Donald prvič izšla leta 1971 v Čilu, v fašističnem obdobju pa je bila skupaj z drugo literaturo prepovedana in sežgana.
Slovenska izdaja v prevodu Aleksandre Rekar prinaša:
- izčrpen portret delovanja korporacije Disney v študiji Sandre Bašić Hrvatin.
- nov predgovor avtorjev
- posodobljeni uvod Davida Kunzla, komentirane bibliografije levičarskega pisanja o kulturnem imperializmu in stripih
- dodatek Johna Sheltona Lawrencea o cenzuri, ki jo izvaja ameriška vlada, in zakonsko-političnih pravicah do kritiziranja Disneyja.
Pri pripravi pogovora so prispevali pomoč Kiberpipa, Strip.art.nica in »Stripoholik« - Društvo ljubiteljev stripov Slovenija.
Hvala, hvala ... Sem se že bala, da seznam ni dovolj "spedenan" ...
Seveda še veliko manjka, ampak likov, ki jih pri delu nisem potrebovala, tule seveda ni. Bi pa bilo fino, če bi si kdo, ki ima doma obširno zbirko, med kakšnim napadom branja spotoma zapisoval še imena in vse skupaj vrgel na Wikipedijo. V času prevajanja sem opazila, da za druge jezike obstajajo tovrstni seznami. Pravzaprav na slovenskem Wikiju Disneyja tako rekoč ni ...
Aja, vmes je tudi nekaj mojih "izmislekov", za like, ki so se pojavljali samo v v latinskoameriških izdajah, ne pa tudi pri nas ... No, teh ni veliko.
Odkrivanje tople vode ali demonizacija Disneyjevih gumpcev
Ljubljana, 15.06.2007
V sredo zvečer se je v ljubljanski Kiberpipi zbralo čez 40 zavzetih antiamerikanistov, striparjev, teoretikov zarot ali zgolj naključnih radovednežev
V sredo zvečer se je v ljubljanski Kiberpipi zbralo čez 40 zavzetih antiamerikanistov, striparjev, teoretikov zarot ali zgolj naključnih radovednežev. Združil jih je izid nove knjige v Maskini zbirki Mediakcije Kako brati Jaka Racmana avtorjev Ariela Dorfmana in Armanda Mattelarta. Po zamudni "akademski četrti" je moderator Dražen Dragojević dramatično napovedal, da lahko šokantna dejstva o Disneyjevih stripovskih likih (zlasti Jaki Racmanu) in bizarna ideološka sublimirana sporočila, ki jih širita ves Račjigrad in Mišjigrad, na videz nedolžne stripovske junake bralcem povsem priskutijo. V to je hotel prepričati tudi preostanek omizja: Teo Hvala, predavateljico na FDV Sandro Bašić Hrvatin, ki je nihče ni slišal, ker ni vedela, kam z mikrofonom, in mrmrajočega Čilenca Simona Tecca. Občinstvo je bilo mlado, večina jih sploh ni odraščala ob teh junakih kot nekoč jugoslovanska mladina, starejši posamezniki pa so ob nizanju dejstev in "dejstev" trdno odločeni, da bodo svojim otrokom nalašč porinili strip pod nos. (bm)
Sve što znam o životu…odabrao je Đelo Hadžiselimović. Registriraj.si domeno.
Če ste mislili, da so Disneyjevi junaki prikupni brez razloga, se motite. Zadaj stoji stoletni koncept kapitalizma, ki iz občinstva dela kupce in iz kulture industrijo. Na predstavitvi knjige Kako brati Jako Racmana? ki je izšla v slovenskem prevodu, so se o disneyjizaciji sveta pogovarjali Tea Hvala iz založbe Maska, Sandra Bašič Hrvatin ter Simon Tecco.
Kako so urejeni odnosi v svetu Jaka Racmana, po čem je Walt Disney ustvaril Disneyland in zakaj je Skopušnik najbogatejša raca, pa vseeno neprestano išče denar in nove finančne priložnosti? Gosti so se pogovarjali tudi o razlogih za zelo dolg obstoj disneyjevih stripov, o vplivu Disneyja na svetovno kulturo in ter o splošni ideologiji imperializma, ki se skriva skoraj v vsaki sličici.
Iz spremne študije Sandre Bašić Hrvatin:
“Mattelartova in Dorfmanova analiza Disneyjevih stripov pokaže, da se za navidezno nedolžnim in ‘orokavičeno nežnim’ otroškim svetom, ki ga korporacija ponuja v množično potrošnjo, skriva trda pest korporativne imperialistične ideologije. To, kar sta Mattelart in Dorfman iskala ’skrito’ v stripih, upravljalci korporacije Walt Disney odkrito govorijo svojim lastnikom. V pismu delničarjem iz letnega poročila korporacije je takratni predsednik uprave Michael Eisner zapisal naslednje: »Verjetno ne bomo pretiravali, če bomo vlogo ameriške zabavne industrije ocenili kot vpliven zgodovinski dejavnik. Berlinskega zida ni zrušila moč zahodnega orožja, ampak moč zahodnih idej. In kateri je bil kanal za prenos teh idej? Lahko priznamo, da je bil ta kanal v veliki meri ameriška zabava.