Mislim, da se že is slik vidi, da teh nalepk ne bo nek silni problem odstraniti.
Drugo je, če bi table poškodovali.
Verjetno bi bil "vandalizem" tudi, če bi našemu brezmadežnemu premijeru kupili večji poštni nabiralnik, da bi lahko prejemal sodne vročitve, za katere sicer cela Slovenija ve, da so mu bile poslane, samo on nič ne ve o tem.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Izzy, tega nisem jaz lepil, zato ne vem, zakaj naj bi bil jaz ponosen na to.
Vsekakor pa to ni isto, kot onesnaževanje okolja.
Vandalizem in uničevanje javne lastnine je, denimo, pisanje grafitov na
pročelja spomeniško zaščitenih stavb, s katerih se zelo težko odstranijo.
V primeru na sliki pa res ni problem odstraniti teh par lističev s table.
Evo, to je tipičen primer janšizma oz. mešanja politike v strokovne odločitve. Vlada tu nima kaj palamuditi, ampak seveda to ne velja za naše janšiste, ki še kuverte ne znajo odpreti (če jim to ni v interesu).
Imenovanje dveh delegiranih evropskih tožilcev iz Slovenije v EJT (Evropsko javno tožilstvo).
Pravosodno ministrstvo je predlog za imenovanje dveh tožilcev že zdavnaj posredovalo vladi, ki bi se morala s predlogom samo seznaniti in ga predložiti v EJT.
Vsi vemo, koliko je ura. Janša in njegovi si želijo svoje poslušljive ovčke, ki bodo kimale na kalimerov mig z glavo. Šalabajzerji so si po postopku poskusili izmisliti pogoj z znanjem tujega jezika (angleščine) na ravni C1. Tudi, če pustimo ob strani, da se retroaktivno postopka ne da porušiti in dopolnjevati, so tudi tu pogoreli, saj ima ena kandidatka raven C2 (najvišjo), drugi kandidat pa raven C1.
Sedaj se mora vlada še kar naprej "nekaj seznaniti" s predlogom in zavlačuje, pa čeprav je Janša pred časom dejal, da "Slovenija s postopkom imenovanja ne zamuja in da bo vse opravljeno pravočasno." Ker ima laž kratke noge (in plešasto glavo ) točno vemo, kdaj bo to... ob Sv. Nikoli.
Spomnimo, delegirani tožilci naj bi pričeli z delom že 1. 6. 2021, do takrat pa ni več dosti časa.
Glavna evropska tožilka Laura Kövesi je pozvala slovensko vlado, naj imenuje svoja delegirana tožilca.
Še dobro, da se tudi v to ne more vmešati Pahor, ta bi precej ustregel Brezmadežnemu in ponudil njegov ubogljivi kader.
Dajmo narediti tožilstvo in sodstvo še bolj podrejeno aktualni politiki in povsem odvisno od politične atmosfere v državi. Kdo pa danes še potrebuje neodvisno sodstvo, kajne.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Poli 78 wrote: 28.04.2021 18:40:11
Evo, to je tipičen primer janšizma oz. mešanja politike v strokovne odločitve. Vlada tu nima kaj palamuditi, ampak seveda to ne velja za naše janšiste, ki še kuverte ne znajo odpreti (če jim to ni v interesu).
Imenovanje dveh delegiranih evropskih tožilcev iz Slovenije v EJT (Evropsko javno tožilstvo).
Pravosodno ministrstvo je predlog za imenovanje dveh tožilcev že zdavnaj posredovalo vladi, ki bi se morala s predlogom samo seznaniti in ga predložiti v EJT.
Vsi vemo, koliko je ura. Janša in njegovi si želijo svoje poslušljive ovčke, ki bodo kimale na kalimerov mig z glavo. Šalabajzerji so si po postopku poskusili izmisliti pogoj z znanjem tujega jezika (angleščine) na ravni C1. Tudi, če pustimo ob strani, da se retroaktivno postopka ne da porušiti in dopolnjevati, so tudi tu pogoreli, saj ima ena kandidatka raven C2 (najvišjo), drugi kandidat pa raven C1.
Sedaj se mora vlada še kar naprej "nekaj seznaniti" s predlogom in zavlačuje, pa čeprav je Janša pred časom dejal, da "Slovenija s postopkom imenovanja ne zamuja in da bo vse opravljeno pravočasno." Ker ima laž kratke noge (in plešasto glavo ) točno vemo, kdaj bo to... ob Sv. Nikoli.
Spomnimo, delegirani tožilci naj bi pričeli z delom že 1. 6. 2021, do takrat pa ni več dosti časa.
Glavna evropska tožilka Laura Kövesi je pozvala slovensko vlado, naj imenuje svoja delegirana tožilca.
Še dobro, da se tudi v to ne more vmešati Pahor, ta bi precej ustregel Brezmadežnemu in ponudil njegov ubogljivi kader.
Dajmo narediti tožilstvo in sodstvo še bolj podrejeno aktualni politiki in povsem odvisno od politične atmosfere v državi. Kdo pa danes še potrebuje neodvisno sodstvo, kajne.
Naše sodstvo je neodvisno od vsakega zunanjega nadzora, poleg tega pa ne sodi po zakonih temveč brani levi režim. Dokazov za to je kolikor hočeš.
Oziroma za komuniste je sodstvo neodvisno, če sodi po njihovi volji, ker jim je vseeno za zakone in pravo. Drugače takoj kričijo, lažejo, sovražijo in zaničujejo.
Nič nisi pripomnil, ko so odstranili Radonjića, ker ni hotel brez dokazov obsoditi Noviča. Rekel je, da so pritiskali nanj, da mora nujno obsoditi Noviča in nič. Takrat je bilo za leve vse v redu, stokaš za popolne brezveznosti v primerjavi s to raboto. Kaka neodvisnost sodnikov le, pospravili so ga kot smet.
Pustimo "malenkost", da imamo daleč največ primerov na milijon ljudi pred ESČP v EU in spet največ sodnikov na milijon ljudi. Same malenkosti, a ne? Niso ti povedali osrednji mediji.
Slovensko sodstvo z raznimi Pogačniki in Djordjevići je totalna greznica in smešnica. Kup barab tam bi moralo dobiti lastni proces, samo ne vem, kdo jim bo sodil. Zaradi njih in tožilcev tudi vse javno samopašje in primitivizem skrajne levice, ker računajo, da jim ne bo nič, da zanje zakoni ne veljajo.
Pred dvema letoma, ko Jančič še ni bil direktor Siola, je bila na Siolovem
portalu anketa, v kateri so bralce spraševali, katera zastava jim je ljubša,
slovenska ali jugoslovanska (danes seveda taka anketa ne bi bila več mogoča).
32% jih je odgovorilo, da slovenska
68% pa da jugoslovanska https://nova24tv.si/slovenija/siol-svoj ... -ogorceni/
Na režimski proslavi dneva upora sploh niso omenili Osvobodilne fronte
niti niso povabili borčevske organizacije. So pa na proslavi recitirali pesmi
domobranca Balantiča. https://www.kamnik.info/24070-2/?fbclid ... hQKg60dnig
»Dan boja proti okupatorju imamo ne le zato, ker dan OF ni več politično korekten, ampak tudi zato,
da se jasno sporoči, da je vse skupaj stvar preteklosti. Dan boja proti okupatorju praznujemo, ker boj
proti okupatorju ni več potreben, ker tehnično nismo pod okupacijo. To je brezzobi praznik. Osvobajanje
pa je proces brez konca. Osvobodilno fronto bi potrebovali, a je nimamo več.
Razlika med časom, ko je nastala OF, in današnjimi časi je v tem, da je takrat imperializem na naših tleh
uveljavljal svoje ekonomske interese z vojaško silo, danes pa vlada brez nje. Takrat je imel tanke in banke,
danes ima samo banke. Še huje, največja slovenska investicija danes je v oboroževanje slovenske vojske,
da bo lahko zahodnim imperialistom pomagala vladati v manj srečnih afriških in azijskih krajih, kjer ne gre
brez nezakonite vojaške prisotnosti – in to z žegnom ustavnega sodišča! Poraba javnih sredstev za nepotrebno
oboroževanje je del tega, kar se dogaja od osamosvojitve sem: uničujemo, kar je priborila OF, naše družbeno
in nacionalno bogastvo, ustvarjeno pod socializmom, in dobičke, pridelane po socializmu, pa si prisvajajo
večinoma tuji privatni interesi.«
"Janez Janša se danes udeležuje delovnega kosila v Elizejski palači s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Veliko pozornost, a tudi neprijazno dobrodošlico pa slovenskemu premierju namenja pariški dnevnik Le Monde, saj ga v
zelo dolgem članku predstavlja kot voditelja države, ki se navdihuje pri Viktorju Orbanu in ki »preko družabnih omrežij
vodi vojno proti medijem in proti vsaki kritiki« svoje vlade. »Twitter uporablja podobno kot Donald Trump, katerega
odkrito občuduje. Števci so pokazali, da je marca objavil sto tvitov na dan. Pogosto ima besen za tarčo vse tiste, ki ga
kritizirajo."
Večer, V soboto, 30. 4. 2021 Trenutek resnice in iskrenosti
Svetlana Slapšak
Minister Vizjak je med intervjujem za Večer iskreno dejal: »To ni ministrstvo za naravo.« In imel je prav, povedal je resnico: to je ministrstvo proti naravi. Spletkarijo, zastrupljajo in kradejo vodo, pobijajo medvede, dajejo visoke podkupnine, poceni prodajajo, kradejo in lažejo na vsakem koraku… In potem pride trenutek osvoboditve…
SDS ima popolnoma prav, grozilno pismo Janševi soprogi je grozno. Trenutek resnice in iskrenosti za Janšo, ki bi moral zdaj priznati, da »Smrt janšizmu« ni grožnja njemu s smrtjo, in se javno opravičiti vsem, ki jih je užalil, ponižal in lažno obtožil – vsaj v zadnjem letu. Z eno samo kratko izjavo – lahko tudi na tviterju – bi se odkupil za precej več zla, ki ga je povzročil, podaljšal bi si politično prihodnost in omilil težave, ki se kopičijo v državi zaradi njega. Če pa bi se še evropskim poslancem opravičil za nevljudnost…
Pri mnogih ljudeh osebno doživljanje krivice izzove preobrat in razumevanje trpljenja drugih. Seveda ne ko gre za lastno manipulacijo, katere cilj je prevarati druge. Časa za čakanje in odločanje o tem ni več. Pri razkrivanju resnice je bil iskren tudi Kacin, ki je po evropskem posvetu vzdihnil – kje vse bi že mi bili, če bi imeli tistih štiristo tisoč odmerkov cepiva! Res je, če se jim le ne bi on in vladar odrekla! Škrtost, norost, sebičnost, brezbrižnost do žrtev? To bo naslednji trenutek resnice, morda ko se Kacin vrne s spomladanskega čiščenja bazena na Hrvaškem. Priznanje resnice, to vsaj jasno vidimo, ni nujno rezultat globoke duševne spremembe, etičnega pretresa ali moralne preobrazbe. Tu imamo primer: vlada je iskreno razkrila resnico, da tam v kopirnici vlada kaos – naprave se nenehno kvarijo, pogoste so težave z internetno povezavo, primanjkuje papirja, čistilka je izklopila nekaj pomembnih kablov, že pred pol leta, in zato so potrebovali vestno natisnjene dokumente STA. Ob vsem tem primanjkuje tudi kadrov: ni kurirja, da bi odšel do STA, ni dežurnega, da bi sprejel dokumente, Janša je na Poljskem, kjer imajo zgledno vladavino prava in nimajo nobenih nesporazumov z javnimi agencijami, in zato ne more sedeti za okencem v sprejemni pisarni. nesporazumi z naslovom so neizbežni. In vse to nam je bilo nazorno prikazano, posneto, priznano. Tistemu človeku s prečko preostane samo da obmolkne in se posveti prepoznavanju ločnice med javno službo in zasebnim hotelirstvom. Tudi on je namreč v podobnem položaju kot Kacin – karkoli reče, nihče mu nič ne verjame. Zgovoren molk je prav tako iskreno izražanje resnice.
Pojav je preveč očiten in sinhroniziran, da se ne bi vprašali, kaj se dogaja z vlado in njeno oblastjo. Imamo tudi teoretsko utemeljeno razlago bivšega ustavnega sodnika, ki iskreno razkriva resnico, da se sodnik ne sme opravičevati. Ni boljšega za diktaturo! V preteklosti so sodnikom tudi sodili, denimo v okviru nürenberških procesov. Eden od njih je celo priznal in se opravičil, ker je sodeloval pri sprejemanju zakonov, ki so omogočili krivice in končno genocid. Teoretik Tone Jerovšek ima prav, opravičiš se samo tedaj, ko prideš do konca. Z drugimi besedami, vlada in njena oblast sta prišla do konca. Njuna domišljija je presahnila, njuna zloba teče v tankem curku, njun prezir do vseh drugih je samo še medla senca. Najbolj prezira vreden od vseh v parlamentu, zvest podpornik vlade je moral posedovanje orožja in pijančevanje stlačiti v isto priznanje resnice. Edini možni sklep je, da jim je dovolj oblasti! Državljanom pa preostane samo še to, da jim pri tem plemenito pomagajo in ob tem navalu iskrenosti pozabijo na vse pretekle zamere. Dobronamerno pozabljanje seveda ne pomeni, da za njimi ni treba temeljito počistiti…
Piramida se, kot je bilo predvidljivo, ruši od vrha navzdol. V kratkem utegnemo biti priče plazu izpadov iskrenosti in razkrivanja resnice s strani vseh, ki so tako predrzno, mastno in bedno lagali, in to dolgo, zlasti pa v preteklem letu, ki je odneslo številne človeške žrtve laganja in goljufanja. Ni se treba slepiti, težko bo poslušati vse te izjave, utrnila se bo tudi kakšna solza. Pripravite robčke!
Ena od najbolj vznemirljivih resnic, izrečenih kolektivno, s strani vlade in celega kupa svetovalcev in strokovnjakov, je ta, da se lahko začnejo gledališke predstave in druge javne prireditve izvajati takoj, že naslednji večer, seveda pred občinstvom, ki šteje največ deset ljudi. To pomeni, da vsi v krogu, ki sem ga omenila, vključno z državnimi sekretarji, najvišjimi funkcionarji in njim podobnimi, priznajo, da v svojem življenju še nikoli niso obiskali gledališča, koncerta ali česarkoli podobnega. To je veliko priznanje in velika resnica. Nihče namreč, ki si je kdaj koli ogledal katero od takšnih predstav, ne bi bil tako neobveščen. Ne, ni mogoče sto ljudem, ki so pripravili predstavo pred dvema letoma, zvečer po telefonu sporočiti – druščina, jutri uprizarjamo Hamleta! Za celih deset gledalcev, če nam uspe prodati toliko vstopnic. Edino, kar lahko teh sto ljudi stori do naslednjega večera, je to, da sočno ozmerja vse prej omenjene predstavnike vlade in oblasti in da o plemeniti ponudbi sploh ne razmišlja. Kajti resnica je, če smo nekoliko ironični, lahko tudi žaljiva…
Zato pa bi, ko se bo enkrat sprožil tisti plaz iskrenosti in razkrivanja resnice, kulturne ustanove kljub višjim cenam vstopnic zagotovo zapolnili, če bi kot nastopajoče pripeljali glavne lažnivce, da se izpovejo na odru. Za to niso potrebne nobene priprave, niti vaje, naj nastopijo taki, kakršni so. Poleg tega bi imeli strastno občinstvo, predstava pa bi nedvomno ublažila potrebo po kaznovanju: to je moč katarze.
Da bi pa ta performans, ki že sam lahko ponudi občutek zadovoljitve zahtev tistih, ki ob petkih napolnijo ulice, dobil poln smisel, bi morala stran, ki ji je zdaj očitno več do resnice kot do oblasti, povratno pokazati enako stopnjo sočutja. Najboljša rešitev bi bila, da bi člani parlamenta, vlade in strokovnih skupin odprli svoje prostore za vse, ki protestirajo, jim ponudili osvežitev, se opravičili ter se posloviti od teh prostorov in funkcij.
Kajti olajšanje skozi resnico na lažnivca deluje povratno: povrne se mu razum, morda tudi duhovitost, vsekakor pa vljudnost in spoštovanje do drugih, tu pa je še ponižnost s hvaležnostjo, če se zmanjšajo zahteve po kaznovanju. Po določenem času rekonvalescence in reedukacije bi lahko neka nova vlada gledala Janšo, Hojsa in Kacina, kako kolesarijo okoli parlamenta in nosijo transparente z napisi »Smrt …(dodajte priljubljene priimke)izmu!«, rišejo s kredo po asfaltu pred javnimi ustanovami, nosijo dežnike z lučkami in napisom »Pada vlada« in se na splošno vedejo kot državljani.
Ko se bom spominjala, kako je odšla ta vlada, mi bo najbrž manjkal dogodek, ki bi lahko sicer spremljal čas razkrivanja resnice: to je metanje smetanovih tort v obraz politikom in njihovim slugam. Ne gre za prave torte, ampak take, ki so namenjene prav za manifestacije in so izdelane iz pene za britje. Z njimi ni mogoče nikogar poškodovati, povzročile pa bi vsesplošno veselje. Niti bičanje z nageljni ne bi bilo slabo. Smeh preprečuje nasilje, to je dobro znano.
Ko bodo odšli, smeha ne bo več toliko: počastili bomo spomin na mrtve, ne bo sadja, zavladal bo strah, novinarji bodo poiskali žrtve te vlade, namesto da tekajo po letališču in intervjuvajo bogate, ki so hudo trpeli, ker niso mogli prej na severnoafriške plaže in na Tenerife. Sledila bo vsesplošna zresnitev, pripnite pasove. Mar si nismo prav tega zaželeli?