
Družbene anomalije: fašizem
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Družbene anomalije: fašizem
Kakšna maškarada!
Kot da smo v srednjem veku.
Veleposlanica bi lahko šla še malce nazaj v zgodovino
in prišla v Evinem kostimu!
Poslanec Levice in ostali somišljeniki se norčujejo iz slovenske
veleposlanice, ker je ta oblekla narodno nošo!?
https://nova24tv.si/slovenija/poslanec- ... odno-noso/
Kot da smo v srednjem veku.
Veleposlanica bi lahko šla še malce nazaj v zgodovino
in prišla v Evinem kostimu!
Poslanec Levice in ostali somišljeniki se norčujejo iz slovenske
veleposlanice, ker je ta oblekla narodno nošo!?
https://nova24tv.si/slovenija/poslanec- ... odno-noso/
Re: Družbene anomalije: fašizem
Sijajen tekst Andreja Nikolaidisa!
A da nas sve pobijete – i mirna Bosna?
https://balkans.aljazeera.net/opinions/ ... KiG4Db3Qac
„Evropa je, prije svega, zajednica vrijednosti“. Kad je tako, kako bi bilo da vrijednosti koje nepapir promoviše
u Bosni budu primijenjene na Sloveniju?
Baš kao u (bijednoj) pjesmi „Bijelog dugmeta“: polubauk polukruži poluevropom.
O Janšinom „non paperu“ koji se zagubio u lavirintu što vodi kroz fioke evropskih birokrata je riječ. Prije svega;
non paper je papir. Google veli da je to poluformalan papir bez zaglavlja, prijedlog za diskusiju… Ali papir.
Smisliš nešto nečasno i opasno, kao podjela Bosne, na primjer. Onda to umjesto papirom nazoveš nepapirom, ili
polupapirom, ili… Što je zgodno da se zaštitiš ako te uhvate u nepočinstvu pa pukne bruka. Te nisam poslao nikakav
„papir“; te nisam poslao ni „nepapir“; ili možda jesam, ali nema veze, jer to ionako nije papir, to je ionako samo
prijedlog za razmišljanje…
Strategija prikrivanja i poricanja
Strategija prikrivanja i poricanja dalje ide ovako: nepapir nije poslao Janša; ili možda jeste, ali zapravo autor nije on,
nego Vučić i Plenković, a možda i Orban, a možda niko od njih; ali sve to, kao što rekosmo, nije bitno, jer u pitanju
nije papir; odnosno jeste, ali ne pravi; iako jeste papir…
U čemu je problem? Na to pitanje valja odgovoriti pitanjem: a u čemu nije?
Prvo: ideja je izuzetno opasna. Ko god je sastavio taj nepapir od papira, mogao je, umjesto podjele Bosne i Hercegovine,
predložiti i da se na Sarajevo baci atomska bomba: broj žrtava bio bi približno isti.
Drugo: ideja je odvratna. Ogavno je to što je nekakva ekipa mračnjaka naumila podijeliti zemlju koju su njeni građani
četvrt vijeka ranije herojskim otporom odbranili od, doslovce, zločinačkih hordi koje su na nju nagrnule sa svih strana.
Ne manje ogavno je to što si ta ekipa daje za pravo iscrtavati granice i dijeliti teritorije, kao da babovinu ostavljaju
sinovima. Ogavno je i objašnjenje: „da se pronađe održivo rješenje za Balkan“. A da nas sve pobijete? To je, ono, baš
rješenje: konačno, takoreći. Sve nas pobijete i – mirna Bosna.
Genocid nije urodio plodom?
Ogavna je, dalje, ideja da ekstremne nacionalizme i njihove velikodržavne projekte treba ne sasjeći, ne eliminisati,
nego nagraditi – pomoći im da u miru postignu ono što nisu ratom. Genocid nije urodio plodom? Nema veze, imamo mi
nepapir. Pero je, ne kaže se džabe, ubojitije od mača. Nije li?
Stoga; nagradimo nacionalističke elite koje su kolonizovale akademije, univerzitete i čitanke. Nagradimo i njihove
argate: ubice na terenu. Pomozimo političkim elitama koje nisu u stanju upristojiti svoje zemlje da jad teritorija koje
kontrolišu prošire i na Bosnu. Razvalimo Crnu Goru u ime borbe protiv korupcije; podijelimo Bosnu jer je nefunkcionana.
Istovremeno, proširimo u najmanju ruku jednako korumpirane i nefunkcionalne države. Dajmo još teritorija državama
čije političke elite nisu u stanju valjano upravljati ni trafikom.
Znate priču: Sastanak u Samari?
Prvo što mi je palo na pamet kada sam čuo za nepapir koji predlaže podjelu Bosne bilo je: „Sastanak u Samari“. Znate
tu priču?
Prvi put je ispričana negdje u Mesopotamiji, u drevna vremena. Zapadni čovjek priču, međutim, zna u interpretaciji
Somerseta Moma. Bagdadski trgovac slugu pošalje na tržnicu. Sluga se vrati blijed i zadihan. Kaže da je na tržnici sreo
Smrt. Od gazde traži konja, da na njemu odjaše u Samaru gdje ga, drži, Smrt neće pronaći.
Sluga ode u Samaru a trgovac zapuca na tržnicu i tamo pronađe Smrt. Pita je: zašto je prijetila negovom slugi. Smrt kaže
kako čovjeku nije prijetila, „već se samo lecnuh od iznenađenja. Zapanjilo me što ga vidim u Bagdadu, kad noćas imam
s njim sastanak u Samari“.
Dobrotom poluevropskog polupapira Crna Gora i Bosna i Hercegovina proživljavaju svoj “Sastanak u Samari”. Crnu Goru
stiže ono od čega je mislila da je pobjegla u maju 2006; Bosna i Hercegovina suočava se sa onim što je mislila da je
savladala u ratu.
Sigurno ste ovo već čuli: „Evropa je, prije svega, zajednica vrijednosti“. Kad je tako, kako bi bilo da vrijednosti koje
nepapir promoviše u Bosni budu primijenjene na Sloveniju? Da Italija, Austrija i Mađarska uzmu šta im treba od Slovenije?
Prosto: uđu, kao u Mercator, pa se samoposluže. Tako da Slovenci, a ne Bošnjaci, postanu Palestinci Evrope?
Ljudi koji se razumiju u te stvari vele kako „Janšinu inicijativu“ ne treba potcijeniti. Napokon: ako smo išta naučili, a nismo,
to je da ne ignorišemo bezočne i opasne prijedloge koji stižu iz Evrope. Posve je moguće da u tami, iza pekinezera koji laju
i zalijeću se na ogradu, stoji kakav rotvajler ili gonič: neka ozbiljna džukela.
A da nas sve pobijete – i mirna Bosna?
https://balkans.aljazeera.net/opinions/ ... KiG4Db3Qac
„Evropa je, prije svega, zajednica vrijednosti“. Kad je tako, kako bi bilo da vrijednosti koje nepapir promoviše
u Bosni budu primijenjene na Sloveniju?
Baš kao u (bijednoj) pjesmi „Bijelog dugmeta“: polubauk polukruži poluevropom.
O Janšinom „non paperu“ koji se zagubio u lavirintu što vodi kroz fioke evropskih birokrata je riječ. Prije svega;
non paper je papir. Google veli da je to poluformalan papir bez zaglavlja, prijedlog za diskusiju… Ali papir.
Smisliš nešto nečasno i opasno, kao podjela Bosne, na primjer. Onda to umjesto papirom nazoveš nepapirom, ili
polupapirom, ili… Što je zgodno da se zaštitiš ako te uhvate u nepočinstvu pa pukne bruka. Te nisam poslao nikakav
„papir“; te nisam poslao ni „nepapir“; ili možda jesam, ali nema veze, jer to ionako nije papir, to je ionako samo
prijedlog za razmišljanje…
Strategija prikrivanja i poricanja
Strategija prikrivanja i poricanja dalje ide ovako: nepapir nije poslao Janša; ili možda jeste, ali zapravo autor nije on,
nego Vučić i Plenković, a možda i Orban, a možda niko od njih; ali sve to, kao što rekosmo, nije bitno, jer u pitanju
nije papir; odnosno jeste, ali ne pravi; iako jeste papir…
U čemu je problem? Na to pitanje valja odgovoriti pitanjem: a u čemu nije?
Prvo: ideja je izuzetno opasna. Ko god je sastavio taj nepapir od papira, mogao je, umjesto podjele Bosne i Hercegovine,
predložiti i da se na Sarajevo baci atomska bomba: broj žrtava bio bi približno isti.
Drugo: ideja je odvratna. Ogavno je to što je nekakva ekipa mračnjaka naumila podijeliti zemlju koju su njeni građani
četvrt vijeka ranije herojskim otporom odbranili od, doslovce, zločinačkih hordi koje su na nju nagrnule sa svih strana.
Ne manje ogavno je to što si ta ekipa daje za pravo iscrtavati granice i dijeliti teritorije, kao da babovinu ostavljaju
sinovima. Ogavno je i objašnjenje: „da se pronađe održivo rješenje za Balkan“. A da nas sve pobijete? To je, ono, baš
rješenje: konačno, takoreći. Sve nas pobijete i – mirna Bosna.
Genocid nije urodio plodom?
Ogavna je, dalje, ideja da ekstremne nacionalizme i njihove velikodržavne projekte treba ne sasjeći, ne eliminisati,
nego nagraditi – pomoći im da u miru postignu ono što nisu ratom. Genocid nije urodio plodom? Nema veze, imamo mi
nepapir. Pero je, ne kaže se džabe, ubojitije od mača. Nije li?
Stoga; nagradimo nacionalističke elite koje su kolonizovale akademije, univerzitete i čitanke. Nagradimo i njihove
argate: ubice na terenu. Pomozimo političkim elitama koje nisu u stanju upristojiti svoje zemlje da jad teritorija koje
kontrolišu prošire i na Bosnu. Razvalimo Crnu Goru u ime borbe protiv korupcije; podijelimo Bosnu jer je nefunkcionana.
Istovremeno, proširimo u najmanju ruku jednako korumpirane i nefunkcionalne države. Dajmo još teritorija državama
čije političke elite nisu u stanju valjano upravljati ni trafikom.
Znate priču: Sastanak u Samari?
Prvo što mi je palo na pamet kada sam čuo za nepapir koji predlaže podjelu Bosne bilo je: „Sastanak u Samari“. Znate
tu priču?
Prvi put je ispričana negdje u Mesopotamiji, u drevna vremena. Zapadni čovjek priču, međutim, zna u interpretaciji
Somerseta Moma. Bagdadski trgovac slugu pošalje na tržnicu. Sluga se vrati blijed i zadihan. Kaže da je na tržnici sreo
Smrt. Od gazde traži konja, da na njemu odjaše u Samaru gdje ga, drži, Smrt neće pronaći.
Sluga ode u Samaru a trgovac zapuca na tržnicu i tamo pronađe Smrt. Pita je: zašto je prijetila negovom slugi. Smrt kaže
kako čovjeku nije prijetila, „već se samo lecnuh od iznenađenja. Zapanjilo me što ga vidim u Bagdadu, kad noćas imam
s njim sastanak u Samari“.
Dobrotom poluevropskog polupapira Crna Gora i Bosna i Hercegovina proživljavaju svoj “Sastanak u Samari”. Crnu Goru
stiže ono od čega je mislila da je pobjegla u maju 2006; Bosna i Hercegovina suočava se sa onim što je mislila da je
savladala u ratu.
Sigurno ste ovo već čuli: „Evropa je, prije svega, zajednica vrijednosti“. Kad je tako, kako bi bilo da vrijednosti koje
nepapir promoviše u Bosni budu primijenjene na Sloveniju? Da Italija, Austrija i Mađarska uzmu šta im treba od Slovenije?
Prosto: uđu, kao u Mercator, pa se samoposluže. Tako da Slovenci, a ne Bošnjaci, postanu Palestinci Evrope?
Ljudi koji se razumiju u te stvari vele kako „Janšinu inicijativu“ ne treba potcijeniti. Napokon: ako smo išta naučili, a nismo,
to je da ne ignorišemo bezočne i opasne prijedloge koji stižu iz Evrope. Posve je moguće da u tami, iza pekinezera koji laju
i zalijeću se na ogradu, stoji kakav rotvajler ili gonič: neka ozbiljna džukela.
Re: Družbene anomalije: fašizem
Tole je pa čisto fašistično razčlovečenje in demonizacija. Tole je daleč od tega, da je nekdo nekomu neumen ali zoprn.
Admin, razmisli o banu vulgarnega skrajneža, ki si po njegovo lahko dovoli karkoli.
Re: Družbene anomalije: fašizem
Albanski premier potrdil, da je z Janšo govoril o novih mejah
https://necenzurirano.si/clanek/aktualn ... -f9sd90ohg
"To je Rama izjavil v predvolilni oddaji na albanski televizijski postaji Vizion Plus. "Obstaja
zemljevid s spremenjenimi mejami v regiji zahodnega Balkana. Videl sem ga, še preden sem
ga pokazal slovenskemu kolegu Janezu Janši. Nedavno sva se pogovarjala. Prav tako sem videl
dokument, ki je prišel v javnost. Ne morem ga komentirati," je dejal Rama."
https://necenzurirano.si/clanek/aktualn ... -f9sd90ohg
"To je Rama izjavil v predvolilni oddaji na albanski televizijski postaji Vizion Plus. "Obstaja
zemljevid s spremenjenimi mejami v regiji zahodnega Balkana. Videl sem ga, še preden sem
ga pokazal slovenskemu kolegu Janezu Janši. Nedavno sva se pogovarjala. Prav tako sem videl
dokument, ki je prišel v javnost. Ne morem ga komentirati," je dejal Rama."
Re: Družbene anomalije: fašizem
Toliko o "ukradeni vili"!
https://reporter.si/clanek/slovenija/ja ... ilo-866269
"Zgodba o »ukradeni vili«, ki je zdaj sedež stranke SD, se vleče kot jara kača, dobila je celo mednarodne
razsežnosti, čeprav je že nekaj časa jasno, da vila sploh ni bila ukradena. Zgodovinar dr. Renato Podbersič,
ki je zaposlen na Študijskem centru za narodno spravo, je januarja 2018 zelo podrobno opisal, kako je
nekdanja Moskovičeva vila prešla v last države. Po vojni je vilo, ki je bila last v Auschwitzu umorjenega
judovskega trgovca Feliksa Moskoviča, podedoval brat njegove prav tako umorjene žene Klare Lajtner Ignat
in jo leta 1947 prodal Dani Kos, ta pa jo je leta 1961 prodala splošnemu ljudskemu premoženju, torej državi."
https://reporter.si/clanek/slovenija/ja ... ilo-866269
"Zgodba o »ukradeni vili«, ki je zdaj sedež stranke SD, se vleče kot jara kača, dobila je celo mednarodne
razsežnosti, čeprav je že nekaj časa jasno, da vila sploh ni bila ukradena. Zgodovinar dr. Renato Podbersič,
ki je zaposlen na Študijskem centru za narodno spravo, je januarja 2018 zelo podrobno opisal, kako je
nekdanja Moskovičeva vila prešla v last države. Po vojni je vilo, ki je bila last v Auschwitzu umorjenega
judovskega trgovca Feliksa Moskoviča, podedoval brat njegove prav tako umorjene žene Klare Lajtner Ignat
in jo leta 1947 prodal Dani Kos, ta pa jo je leta 1961 prodala splošnemu ljudskemu premoženju, torej državi."
Re: Družbene anomalije: fašizem
https://www.casnik.si/kaksna-je-resnicn ... ceve-vile/ninel wrote: 17.04.2021 21:43:40 Toliko o "ukradeni vili"!
https://reporter.si/clanek/slovenija/ja ... ilo-866269
"Zgodba o »ukradeni vili«, ki je zdaj sedež stranke SD, se vleče kot jara kača, dobila je celo mednarodne
razsežnosti, čeprav je že nekaj časa jasno, da vila sploh ni bila ukradena. Zgodovinar dr. Renato Podbersič,
ki je zaposlen na Študijskem centru za narodno spravo, je januarja 2018 zelo podrobno opisal, kako je
nekdanja Moskovičeva vila prešla v last države. Po vojni je vilo, ki je bila last v Auschwitzu umorjenega
judovskega trgovca Feliksa Moskoviča, podedoval brat njegove prav tako umorjene žene Klare Lajtner Ignat
in jo leta 1947 prodal Dani Kos, ta pa jo je leta 1961 prodala splošnemu ljudskemu premoženju, torej državi."
Iz komentarjev:
“Dani Kos, ta pa jo je leta 1961 prodala splošnemu ljudskemu premoženju, torej državi.”
===================
Ta zgodovinar je “pozabil” povedati kako so potekale te “prodaje” (poudarek je na narekovajih).
Ravno leto prej so na podoben način “prodali” svojo hišo t.i. ljudskemu premoženju oz državi moji predniki. Ta prodaja se je začela s pozivom na dopisnici mojim prednikov naj se zglasijo na t.i. ljudskem odboru (recimo temu občina). Na dopisnici je pisalo (po spominu, za 100% točnost, bi moral poiskati v arhivu):
“Prosimo, da se zglasite pri nas zaradi prodaje vaše hiše”
Potem je sledila odločba na dnu katere je pisalo: “Zoper to odločbo ni pritožbe”
Ceno so določili komunisti in bila niti približno realna, mogoče 3% realne vrednosti.
Ko je pred leti prišlo do procesa denacionalizacije pred sodiščem (edino tam se je lahko uveljavljalo nasprotovanje takim prisilnim prodajam) je sodnica nasprotovala mojemu očetu, češ, saj je bila hiša prodana, in dodala: Zakaj se niste pritožili? Sicer neumno vprašanje sodnice, ker se ve kaj je pisalo na dnu odločbe v t.i. pravnem poduku, vendar je moj oče vseeno odgovoril:
“Raje sem sprejel možnost, da me proglasijo za norega, ker prodajam hišo za tako nizko ceno, kot pa da bi s poskusom pritoževanja ogrozil svoje življenje in svoje družine in s pritoževanjem režimu dokazal, da sem res nor.”
To je bil tudi preiskus in vidim, da ni več cenzure, naj dodam ob zgornjem še sledeče:
Že tako nizko ceno za hišo je država razbila na glavnico (cca 50% določene cene) in obroke (ostalih 50%), ki naj bi se izplačevali naslednjih 20 let.
Glavnica je bila izplačana kmalu, od obrokov pa ni bil izplačan niti en sam.
Re: Družbene anomalije: fašizem
"glede tega kako je po vojni država in predstavniki nove oblasti dobili objekte bogatejšega sloja je vse čisto, obstajajo papirji ... ljudje so radi prodali, ker so vedeli da ne bodo mogli vzdrževat ... pa podpirali so novo oblast... za dobro nas vseh... dajmo raje spomnit kako je cerkev dobila ali kupila premoženje... vse bi jim bilo treba že zdavnaj zaplenit zaradi manipulacij in ustrahovanja!"
Re: Družbene anomalije: fašizem
Cerkvi si noben ne upa zaplenit zaradi mednarodnih posledic. Oziroma so ji marsikaj zaplenili razsvetljenski vladarji v 18. stoletju (samostanska zemlja), zdi se mi, da tudi francoski revolucionarji in Napoleon. Potem je verjetno spet samo pridobivala.BuDi wrote: 18.04.2021 2:12:39 "glede tega kako je po vojni država in predstavniki nove oblasti dobili objekte bogatejšega sloja je vse čisto, obstajajo papirji ... ljudje so radi prodali, ker so vedeli da ne bodo mogli vzdrževat ... pa podpirali so novo oblast... za dobro nas vseh... dajmo raje spomnit kako je cerkev dobila ali kupila premoženje... vse bi jim bilo treba že zdavnaj zaplenit zaradi manipulacij in ustrahovanja!"
Ne vem, kako so samostojne države nadškofije izgubile posest, verjetno z vladarskim dekretom. Salzburg in knezoškofije v Nemčiji: Munster in še par.
Odkupovanje komunistov po vojni je bilo pa kot je zgoraj opisano, navadna farsa. Komunistov so se sigurno vsi bali.
Re: Družbene anomalije: fašizem
Dvomim da je Ninel avtor te otročarije. Matr, oba imata že po 50 let, kle na forumu se pa obkladata kot dva otroka. In to za brezveze, za eno glupo politiko od katere nimata nič ne eden ne drug. Ninel je za svoje revolucionarne ideje pač rojen stoletje prepozno, tko kot cela klapa ki se imenuje Levica. Na drugi strani zagrenjeni Ivan in horda njegovih pristašev, ki po kolenih capljajo za njim.
Slovence nas je lahko samo strah kakšno bedno politično izbiro bomo imeli na voljo drugo leto. Poleg teh dveh krajnih struj samo žalost v t.i. sredini...Igralca, ki je hazardiral, pušnil in Janši omogočil vzpon na oblast. Zmagota ki se prodaja k ena pocestnica, poj mu pa žena vse pobere. Alenka, ki pride v parlament kot nadomestek ker je Kramar umrl. Zdaj ne bo več njegovih glasov in bo težka sploh not prit. Pa farsa od upokojenske stranke..
Dobro da državo že imamo, s temi levaki in desnaki nebi imeli tud njive ne
Jaz tele teme tule na forumu ne jemljem resno, za mene je to peskovnik v vrtcu. Zato ne bom talal nobenih banov, lahko pa to naredi kak drug moderator. Vama pa predlagam da se dobita na kakem pikniku in se normalno pogovorita. Leta smo skupaj hodili v Makarsko in druge dogodke, zdaj se bosta pa zarad Janše kle kregala. Dajta no....
Re: Družbene anomalije: fašizem
Skrajna desnica o Sorošu.
Vsekakor je avtor v zadnjem odstavku pozabil dodati še Janša.
Teorija zavjere utemeljena u antisemitizmu
Teorije zavjere o Sorosu na internetu bujaju već godinama. Oko Sorosa su stvoreni narativi u kojima je
ovaj američko-mađarski milijarder iskarikiran do razine negativca iz filmova o Jamesu Bondu, odnosno
arhetipa o prebogatom super-zlikovcu koji sniva svjetsku dominaciju.
Javnim prokazivanjem Sorosevih navodnih zlodjela ujedno se pothranjuje stari antisemitski mit o bogatoj
i moćnoj židovskoj eliti koja spletkarenjem iz sjene usmjerava globalna zbivanja. Upravo je to srž narativa
vjerojatno najozloglašenije teorije zavjere u povijesti, one o “Protokolima Sionskih mudraca”, utemeljene
u odavno razotkrivenom falsifikatu koji je, činjeničnoj netočnosti usprkos, inspirirao nacistički Holokaust
u Drugom svjetskom ratu.
Sorosa su teoretičari zavjere kroz godine optuživali za razne stvari, npr. da je izrežirao pandemiju novog
koronavirusa, da je bio nacistički oficir ili da je poslao val izbjeglica s Bliskog Istoka prema Europi, ali
najpopularnije i najopstojnije su ipak teorije da Soroseva agenda uključuje postavljanje i smjenjivanje
političara u državama diljem svijeta.
Mit o Sorosu kao utjelovljenju moćne elite koja tlači i porobljava narod popularizirao je mađarski premijer
Viktor Orban, u čemu su ga instruirali američki politički konzultanti čije mu je usluge preporučio izraelski
premijer Benjamin Netanyahu.
Slične teorije zavjere o Sorosu u njegovoj rodnoj Mađarskoj kruže još od ranih 1990-ih godina i uvijek su bile
popularne među antisemitima i autoritarnim političkim moćnicima. Među onima koji su tijekom devedesetih
javno demonizirali Sorosa bili su hrvatski predsjednik Franjo Tuđman, slovački premijer Jan Slota i malezijski
premijer Mahathir bin Mohamad.
Međutim, otkad se Orbanova politička kampanja u kojoj Soros služi kao glavni negativac u Mađarskoj pokazala
iznimno uspješnom (usprkos činjenici da je i sam Orban u mladosti bio stipendist Soroseve zaklade Otvoreno
društvo), teorije zavjere o Sorosevoj svemoći mogu se čuti diljem svijeta. U tom su ga kontekstu spominjali
brojni autoritarni politički vođe, npr. Donald Trump, Vladimir Putin, Jair Bolsonaro, Rodrigo Duterte…
(Petar Vidov)
Vsekakor je avtor v zadnjem odstavku pozabil dodati še Janša.
Teorija zavjere utemeljena u antisemitizmu
Teorije zavjere o Sorosu na internetu bujaju već godinama. Oko Sorosa su stvoreni narativi u kojima je
ovaj američko-mađarski milijarder iskarikiran do razine negativca iz filmova o Jamesu Bondu, odnosno
arhetipa o prebogatom super-zlikovcu koji sniva svjetsku dominaciju.
Javnim prokazivanjem Sorosevih navodnih zlodjela ujedno se pothranjuje stari antisemitski mit o bogatoj
i moćnoj židovskoj eliti koja spletkarenjem iz sjene usmjerava globalna zbivanja. Upravo je to srž narativa
vjerojatno najozloglašenije teorije zavjere u povijesti, one o “Protokolima Sionskih mudraca”, utemeljene
u odavno razotkrivenom falsifikatu koji je, činjeničnoj netočnosti usprkos, inspirirao nacistički Holokaust
u Drugom svjetskom ratu.
Sorosa su teoretičari zavjere kroz godine optuživali za razne stvari, npr. da je izrežirao pandemiju novog
koronavirusa, da je bio nacistički oficir ili da je poslao val izbjeglica s Bliskog Istoka prema Europi, ali
najpopularnije i najopstojnije su ipak teorije da Soroseva agenda uključuje postavljanje i smjenjivanje
političara u državama diljem svijeta.
Mit o Sorosu kao utjelovljenju moćne elite koja tlači i porobljava narod popularizirao je mađarski premijer
Viktor Orban, u čemu su ga instruirali američki politički konzultanti čije mu je usluge preporučio izraelski
premijer Benjamin Netanyahu.
Slične teorije zavjere o Sorosu u njegovoj rodnoj Mađarskoj kruže još od ranih 1990-ih godina i uvijek su bile
popularne među antisemitima i autoritarnim političkim moćnicima. Među onima koji su tijekom devedesetih
javno demonizirali Sorosa bili su hrvatski predsjednik Franjo Tuđman, slovački premijer Jan Slota i malezijski
premijer Mahathir bin Mohamad.
Međutim, otkad se Orbanova politička kampanja u kojoj Soros služi kao glavni negativac u Mađarskoj pokazala
iznimno uspješnom (usprkos činjenici da je i sam Orban u mladosti bio stipendist Soroseve zaklade Otvoreno
društvo), teorije zavjere o Sorosevoj svemoći mogu se čuti diljem svijeta. U tom su ga kontekstu spominjali
brojni autoritarni politički vođe, npr. Donald Trump, Vladimir Putin, Jair Bolsonaro, Rodrigo Duterte…
(Petar Vidov)
Re: Družbene anomalije: fašizem
Odziv Karla Korčeta na tvit Mojce Škrinjar.

Posladek za dementno lažnive Skoraj Diplomirane Sektaše
Od desnosučnih boste velikokrat kot "argument" kako grozno smo živeli v Jugoslaviji slišali za bencinske bone ter "par-nepar tabice", sistem vožnje z avtomobili, ki se je leta 1979 uvedel za slabi dve leti, zaradi svetovne naftne krize. Seveda se takratnih okoliščin ne bodo spomnili, saj če na trstenjakovi tega ne povedo, to za desnosučne ne obstaja (pojbičev "opstaja").
Ne bodo vam na primer povedali, da so ljudje (v Jugoslaviji!) zaradi tega kupovali dodatne avtomobile, za katere so si "zrihtali" tablico, ki jim je manjkala, da so zaobšli ukrep. Kakšna revščina ne?
Sicer pa so popolnoma prepričani, da je sistem par-nepar jugoslovanski izum. Kako so se pa drugod po "kapitalističnem" svetu soočali z naftno krizo?
6 let prej (!) leta 1973, ob prvi naftni krizi, so v ZDA tamkajšnji vozniki lahko izmenično tankali v sodih in lihih dnevih, včasih pa tudi sploh niso točili, ker je Američanom takrat zaradi krize nafta bolj kot v rezervoarje tekla v grlo (dejanska revščina, ki se od takrat v zda le poglablja - ampak to je že druga zgodba). V ANGLIJI so takrat morali zgodaj zvečer ugasniti luči v lokalih in pisarnah, ljudje so večerjali ob svečah, tovarne so delale TRI DNI na teden, TV postaje so mrknile ob 20.30, ni bilo ogrevanja, šole so se zapirale, smeti so se kopičile po ulicah,... in angleška vlada je morala najeti nujni kredit pri Mednarodnem Denarnem Skladu.
Kako točno pa smo mi v Jugi to čutili? Leta 1973, v primerjavi z zahodom, nič. Res smo bili "hudo bogi" s tem "par - nepar" ob drugi naftni krizi leta 1979. Pravijo, da so nam takrat prali možgane. Dejansko so nam še premalo prikazovali, kaj se je slabega dogajalo drugod, tako da smo marsikdaj mislili, da je nekaj samo naša Jugoslovanska težava, dejansko pa so bile marsikje drugod posledice globalnih vplivov precej bolj boleče.
Zvezni Izvršni Svet SFRJ je sočasno "kopiral" še en ameriški varčevalni ukrep, tistega iz leta 1974, ko so po ZDA hitrost na avtocestah omejili na 55 milj na uro (približno 88 km/h). Predelani jugoslovanski prepis iz 1979. se je glasil: "Do konca tega leta bo za vsa motorna vozila na magistralnih cestah in na avtocestah v Jugoslaviji omejena hitrost na sto kilometrov na uro, na regionalnih in ostalih cestah pa na 80 km/h ... Vse te ukrepe uvajamo zaradi varčevanja bencina in dizelskega goriva in naj bi nam letos predvidoma pomagali zmanjšati porabo goriva za okrog tristo tisoč ton."
In ko boste desnosučnim vse to lepo obrazložili (no, tistim 5% pismenim) pride na vrsto njihov naslednji "argument".
Ko je leta 81 v Jugi, zaradi iznajdljivosti ljudi vse to padlo v vodo, so oktobra 1982 uvedli bencinske bone, osebnim vozilom je pripadalo štirideset litrov goriva na mesec, na trimesečje so jih delili na sedežih krajevnih skupnosti. In so vozniki, da so prišli do več bencina (bonov), spet kupovali dodatna vozila, odslužene traktorje in druga registrirana prevozna sredstva. Še vedno pa niti duha me sluha o Angleškem "zgodaj zvečer ugasniti luči v lokalih in pisarnah, ljudje so večerjali ob svečah, tovarne so delale TRI DNI na teden, TV postaje so mrknile ob 20.30, ni bilo ogrevanja, šole so se zapirale, smeti so se kopičile po ulicah.... Boste pa od desnosučnih zagotovo zasledili grozoto, da je na Trojanah prodaja krofov upadla za skorajda 50%!!!
Zanimiv podatek je tudi tale. V veliki večini vam bodo vsi desnosučni tarnali kako (poleg par-nepar) ni bilo kave in kavbojk...da smo vse morali hoditi kupovat čez mejo, na zahod. No...danes njihovi potomci hodijo po kavbojke in kavo na Rdeči Križ. Sploh pa ostanejo brez besed, ko jih vprašaš zakaj niso tam, na bleščečem zahodu, kjer sta se cedila med in mleko, pač ostali?! Šli so po kavbojke čez, pa vsakič prišli nazaj? Že to vam o njih vse pove - je bilo prelepo v Jugi, tudi za njihove starše. Poglejte danes, koliko ljudi odhaja ven iz Slovenije.
Ampak, da le danes lahko rečemo hvala kapitalizmu, da teh groznih diktaturnih ukrepov ni več. Ali pač?! No, ravno zaradi kapitalizma, je zdaj glavni problem onesnaženje: v Rimu so zaradi smoga uvedli vožnjo s sistemom par-nepar 2013, v Parizu dve leti kasneje.
Dober tek Mojčica.
(Karlo Korče)

Posladek za dementno lažnive Skoraj Diplomirane Sektaše
Od desnosučnih boste velikokrat kot "argument" kako grozno smo živeli v Jugoslaviji slišali za bencinske bone ter "par-nepar tabice", sistem vožnje z avtomobili, ki se je leta 1979 uvedel za slabi dve leti, zaradi svetovne naftne krize. Seveda se takratnih okoliščin ne bodo spomnili, saj če na trstenjakovi tega ne povedo, to za desnosučne ne obstaja (pojbičev "opstaja").
Ne bodo vam na primer povedali, da so ljudje (v Jugoslaviji!) zaradi tega kupovali dodatne avtomobile, za katere so si "zrihtali" tablico, ki jim je manjkala, da so zaobšli ukrep. Kakšna revščina ne?
Sicer pa so popolnoma prepričani, da je sistem par-nepar jugoslovanski izum. Kako so se pa drugod po "kapitalističnem" svetu soočali z naftno krizo?
6 let prej (!) leta 1973, ob prvi naftni krizi, so v ZDA tamkajšnji vozniki lahko izmenično tankali v sodih in lihih dnevih, včasih pa tudi sploh niso točili, ker je Američanom takrat zaradi krize nafta bolj kot v rezervoarje tekla v grlo (dejanska revščina, ki se od takrat v zda le poglablja - ampak to je že druga zgodba). V ANGLIJI so takrat morali zgodaj zvečer ugasniti luči v lokalih in pisarnah, ljudje so večerjali ob svečah, tovarne so delale TRI DNI na teden, TV postaje so mrknile ob 20.30, ni bilo ogrevanja, šole so se zapirale, smeti so se kopičile po ulicah,... in angleška vlada je morala najeti nujni kredit pri Mednarodnem Denarnem Skladu.
Kako točno pa smo mi v Jugi to čutili? Leta 1973, v primerjavi z zahodom, nič. Res smo bili "hudo bogi" s tem "par - nepar" ob drugi naftni krizi leta 1979. Pravijo, da so nam takrat prali možgane. Dejansko so nam še premalo prikazovali, kaj se je slabega dogajalo drugod, tako da smo marsikdaj mislili, da je nekaj samo naša Jugoslovanska težava, dejansko pa so bile marsikje drugod posledice globalnih vplivov precej bolj boleče.
Zvezni Izvršni Svet SFRJ je sočasno "kopiral" še en ameriški varčevalni ukrep, tistega iz leta 1974, ko so po ZDA hitrost na avtocestah omejili na 55 milj na uro (približno 88 km/h). Predelani jugoslovanski prepis iz 1979. se je glasil: "Do konca tega leta bo za vsa motorna vozila na magistralnih cestah in na avtocestah v Jugoslaviji omejena hitrost na sto kilometrov na uro, na regionalnih in ostalih cestah pa na 80 km/h ... Vse te ukrepe uvajamo zaradi varčevanja bencina in dizelskega goriva in naj bi nam letos predvidoma pomagali zmanjšati porabo goriva za okrog tristo tisoč ton."
In ko boste desnosučnim vse to lepo obrazložili (no, tistim 5% pismenim) pride na vrsto njihov naslednji "argument".
Ko je leta 81 v Jugi, zaradi iznajdljivosti ljudi vse to padlo v vodo, so oktobra 1982 uvedli bencinske bone, osebnim vozilom je pripadalo štirideset litrov goriva na mesec, na trimesečje so jih delili na sedežih krajevnih skupnosti. In so vozniki, da so prišli do več bencina (bonov), spet kupovali dodatna vozila, odslužene traktorje in druga registrirana prevozna sredstva. Še vedno pa niti duha me sluha o Angleškem "zgodaj zvečer ugasniti luči v lokalih in pisarnah, ljudje so večerjali ob svečah, tovarne so delale TRI DNI na teden, TV postaje so mrknile ob 20.30, ni bilo ogrevanja, šole so se zapirale, smeti so se kopičile po ulicah.... Boste pa od desnosučnih zagotovo zasledili grozoto, da je na Trojanah prodaja krofov upadla za skorajda 50%!!!
Zanimiv podatek je tudi tale. V veliki večini vam bodo vsi desnosučni tarnali kako (poleg par-nepar) ni bilo kave in kavbojk...da smo vse morali hoditi kupovat čez mejo, na zahod. No...danes njihovi potomci hodijo po kavbojke in kavo na Rdeči Križ. Sploh pa ostanejo brez besed, ko jih vprašaš zakaj niso tam, na bleščečem zahodu, kjer sta se cedila med in mleko, pač ostali?! Šli so po kavbojke čez, pa vsakič prišli nazaj? Že to vam o njih vse pove - je bilo prelepo v Jugi, tudi za njihove starše. Poglejte danes, koliko ljudi odhaja ven iz Slovenije.
Ampak, da le danes lahko rečemo hvala kapitalizmu, da teh groznih diktaturnih ukrepov ni več. Ali pač?! No, ravno zaradi kapitalizma, je zdaj glavni problem onesnaženje: v Rimu so zaradi smoga uvedli vožnjo s sistemom par-nepar 2013, v Parizu dve leti kasneje.
Dober tek Mojčica.
(Karlo Korče)

