Družbene anomalije: fašizem

Vse ostale teme, ki vam padejo na pamet.
No saj sam naslov pove vse.

Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke

User avatar
Poli 78
STRIPOHOLIK
Posts: 8500
Joined: 23.10.2007 12:52:48
Location: Ljubljana

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by Poli 78 »

Čakaj, a torej ne čakajo na uradne izide, tiste s sodišča in Dumpyjevo pritožbo?
Anything is possible
Be the Change You Want to See
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by ninel »

Človek, ki ga obožujejo ustaši, četniki in janšisti pa res ne more biti slab. :cry_lol:

Image
how do i create album on facebook
User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 3262
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by macon »

Tole si poglejte, kam je pripeljal kulturni marksizem v družboslovju. Primer je iz Ohia, majhna pekarna proti univerzi. 2016. je študent poskušal krasti v pekarni in se je prodajalec zapodil za njim in poklical policijo. Prodajalec je bil bel (isto lastnik), tat pa črnec. Takoj so prišle horde študentov in profesorjev ter začele z nasilnimi protesti proti "rasizmu", univerza pa je prekinila stoletno pogodbo s pekarno, ki je zaradi vsega skoraj propadla.

Pekarna je nato vložila civilno tožbo proti univerzi.
https://www.facebook.com/turningpointus ... 156933571/
Last edited by macon on 22.01.2021 3:15:56, edited 1 time in total.
User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 3262
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by macon »

V ZDA se bosta po novem cedila med in mleko. Napoved občutno višjih davkov pod "rešiteljem sveta, civilizacije in dostojnosti".

https://twitter.com/IztokKlop/status/13 ... 5938398221

A Nobelove pa ne bo v avans?
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by ninel »

Umrla je velika jugoslovanska igralka Mira Furlan (1955 - 2021)
https://www.portalnovosti.com/preminula ... d_x27tAdbQ

"Kao što sam već rekla, uspjela sam se odmaknuti od cijele te situacije i zapravo je ne pratim. Ali da, uvijek iste odore,
uvijek isti ljudi i ništa me od toga ne čudi. Intenzivna rehabilitacija ustaštva je na sceni još od 1991., kad se nitko nije
protiv nje ozbiljno pobunio (uz časne iznimke kao što je bio ‘Feral Tribune’), tako da se u ovom trenutku bespredmetno
čuditi nad rezultatima te politike, sistematski provođene posljednjih 25 godina. Nitko od političara se od takve politike
nije ozbiljno ogradio, nitko za to nije imao hrabrosti, ni desni ni oni koji bi da se smatraju lijevima. Tokom godina
zacementiran je stav da pravi hrvatski patriotizam ne samo da tolerira ustaštvo, nego da je ustaštvo zapravo njegov
konstitutivni dio. To je pljuska svim hrvatskim antifašistima, kao što je na primjer bio moj tata; Slovenac po svom tati
i Hrvat po mami, partizan od samog početka Drugog svjetskog rata."

Image
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by ninel »

Pismo, ki ga je napisala Mira Furlan, ko jo je proustaška nacionalističn oblast leta 1991 pregnala iz Hrvaške.

Pismo sugrađanima

Ovim putem želim zahvaliti svojim sugrađanima koji su se bezrezrevno pridružili ovoj maloj, usputnoj i, po svemu sudeći, ne narocito značajnoj hajci na mene. Iako usputna, ona će ipak promijeniti i označiti cijeli moj život. Što je, naravno, posve nevažno u kontekstu svakodnevnih smrti, uništavanja, razaranja i stravičnih zlodjela u kojima se odvija naš život.

Budući da se ipak radi o mom jedinom životu, i kad sam već iz nekog razloga izabrana da poslužim kao prljava krpa o koju je zgodno tu i tamo obrisati blatne cipele, pa iako sam previše očajna da bih uopće imala volje za polemiziranje po novinama, ipak mislim da sebi i ovom gradu dugujem barem nekoliko rečenica. Baš kao na kraju nesprente, mučne, krive ljubavne priče, kad se, potpuno pogrešno, uvijek još nešto hoće reći i objasniti, iako u dubini duše znamo da su sve riječi suvišne, jer ih, naime, više nema tko čuti. Jer je, naime, kraj.

Preslušavajući svoju telefonsku sekretaricu, slušajući neshvatljiv broj neopisivo odvratnih poruka svojih sugrađana, čeznula sam za samo jednom jedinom porukom nekog prijatelja. Ili čak ne prijatelja. Običnog znanca. Kolege. Ali takve poruke nije bilo. Ni jednog jedinog poznatog glasa, ni jednog jedinog prijatelja – čovjek se pita da li je to moguće. Pa ipak, hvala im. I onim plemenitim rodoljubima koji mi ljubazno obećavaju "masakr na srpski način" i onim kolegama, prijateljima i znancima koji mi svojom šutnjom daju do znanja da na njih više ne računam.

Hvala i svim mojim kolegama u kazalištu s kojima sam igrala Držića, Molierea, Turgenjeva i Shawa, hvala im na njihovoj šutnji, hvala im na tome što nisu pokušali barem razumjeti, ako ne pravdati, moje pismo povodom igranja predstave na Bitefu, pismo u kojem sam pokušala objasniti da je igranje predstave u ovom času za mene obrana naše zajedničke profesije koja ne smije i ne može sebe staviti u službu ni jedne političke ili nacionalne ideje, koja se ne može i ne smije sputavati političkim ili nacionalnim okvirima, jer se to naprosto protivi njenoj prirodi, koja mora, i u najgorim trenucima upsotavljati mostove i veze, kojoj je strana svaka nacionalna međa, koja je, u samoj svojoj biti, profesija koja ne pozna i ne priznaje granice.

Znam da se u ovom času sve te priče o kozmopolitizmu umjetnosti čine deplasiranima. Znam da se čini neumjesnim zaklinjati se u pacifizam, opću ljubav i bratsto svih ljudi, dok ginu ljudi, ginu djeca, mladići se vraćaju kući zauvijek osakaćeni. Kako da kažem bilo što što neće zvučati kao deplasirana glupost u trenutku kad se, iz apsolutno neshvatljivih razloga, prijeti Dubrovniku u kojem sam igrala svoju najdražu predstavu, "Gloriju"?

Pa ipak, ja ne znam drugačije misliti. Ne mogu u svojoj glavi pristati na rat kao jedino rješenje, ne mogu se natjerati da mrzim, ne mogu vjerovati da ce oružje, ubijanje, osveta, mržnja, da ce gomilanje zla bilo što ikada moći riješiti. Ne znači li svako pojedinačno intimno pristajanje na rat i zapravo i suučestvovanje u tome zločinu, prihvaćanje makar i najmanjeg dijela krivice za taj rat, odgovornosti za nj?

Ja u svakom slučaju mislim, znam i osjećam da je moja dužnost, dužnost naše profesije da gradi mostove. Da ne odustaje od suradnje i zajedništva. Ali ne nacionalnog. Profesionalnog. Ljudskog. I onda kad je najužasnije, kao što je to sada, trebalo bi inzistirati, do zadnjeg daha, na uspostavljanju i održavanju veza izmedju ljudi. To je ulog za budućnost. A ona ce valjda jednog dana ipak doći. Ja sam, sa svoje strane, sve do nedavno, bila spremna na sve moguće muke i poteškoće transportno – komunikaciono – financijske vrste, bila sam spremna da 20 sati putujem preko Austrije i Mađarske, a bila bih spremna da podnesem još mnogo luđe i opasnije varijante putovanja, samo da stignem na svoje predstave u dva zaraćena grada, da se točno u pola osam pojavim na sceni sa svojim zagrebačkim ili beogradskim kolegama i da odigram naizmjenično Corneillea i Turgenjeva, u ime kontinuiteta svog posla, u ime nečega što će nadživjeti ovaj rat i ovu, meni neshvatljivu, mržnju. I bila bih i dalje spremna da sebe uvijek iznova ulažem kao zalog za neku budućnost koja nas valjda ipak čeka, sve dok me neki strastveni rodoljub dosita ne izmasakrira, kao što mi obecavaju.

Bila sam spremna i bila bih spremna i dalje na sve napore i užase s tim u vezi, da me odjednom, takvom strahovitom žestinom, nije zapljusnula mrznja iz mog rodnog grada. Užasnuta sam silinom i količinom te mržnje, jednodušnošću osude, činjenicom da baš nitko u mom gestu nije vidio dobru namjeru, obranu integriteta profesije, pokušaj da se makar obrani jedna dobra i lijepa predstava. Ja ionako više nisam imala namjeru nastaviti s igranjem te predstave, što sam naznačila u svom pismu. Bitef kao internacionalni festival, na koji su došli Englezi, Rusi, Francuzi, Belgijanci, medju njima i jedan Slovenac, činio mi se vrijedan mog prisustva, tim više što bi moje neigranje značilo izdaju predstave koju sam pod najtežim okolnostima radila za vrijeme devetomartovskih tenkova, svakodnevnih prijetnji vonjim udarom itd. itd. Itd.

Strahovito je tužno biti prisiljen na opravdavanje, a nedjelo ne postoji. Postoji samo očaj, muka i užas. Preda mnom više ne stoje nikakve odluke koje moram donijeti. Sve su odlučili drugi. Oni su odlučili da ja moram zašutjeti, odustati, zamrijeti, oni su mi ukinuli pravo da radim svoj posao na onaj način na koji ja mislim da bih ga trebala raditi, oni su mi ukinuli pravo da dođem kući u svoj grad, ukinuli su mi pravo da se jednoga dana vratim u svoje kazalište i igram svoje predstave.

Netko je u to ime odlučio i to da mi treba dati otkaz. Hvala Hrvatskom narodnom kazalištu, hvala mom kolegi Draganu Milivojeviću koji je taj otkaz potpisao. Znam da mnogi ljudi dobivaju otkaze, da sam ja samo jedna od mnogih, jednostavno višak. Čovjek se stalno pita ima li pravo u ovom općem užasu postavljati svoje malo osobno pitanje. Ja svakako neko vrijeme (koje?) ne mislim igrati ni na jednoj kazališnoj sceni ove raspadajuće, izmrcvarene države. Možda se nije trebalo tako žuriti s otkazom, sve se moglo riješiti samo od sebe. Elegantnije. Pristojnije. Ne tako grubo. Naravno, nije vrijeme nježnosti. Ali, hoće li se netko nakon svega ovoga morati stidjeti? I da li ću to biti baš ja, kao što me uvjeravaju moje kolege po svojim pravovjernim intervjuima?

Moze li se užasom rata opravdati svaka mala gadost počinjena prema svojem bižnjem? Smije li se prešutjeti nepravda učinjena prijatelju ili kolegi u ime velikog svijetlog nacionalnog cilja? Smije li se u ime osjetljivosti za patnje cijelog jednog naroda ostati neosjetljiv na patnju pojedinca (koji je slučajno isto tako dio tog naroda)? Postavljam ova pitanja svojim prijateljima u Zagrebu koji šute, zamjerajući istovremeno šutnju Beogradu.
Teško je pisati bez gorčine. Voljela bih da to mogu, jer: "Ljubite neprijatelje svoje". Voljela bih da svi to možemo. Tu možda leži rješenje za sve nas. Ali se bojim da sam nevjerojatno daleko od Božjeg puta. A on je uvijek put ljubavi. Ne mržnje.

Kome zapravo pišem ovo pismo? Tko će ga pročitati? Tko će ga htjeti pročitati? Svi su obuzeti velikih općim stvarima, male pojedinačne sudbine više nisu važne. Koliko ćemo prijatelja izdati da ne bismo počinili veliku, jedino priznatu, nacionalu izdaju? Koliko malih ljudskih izdaja, koliko sitnih podlosti treba počiniti da bi čovjek ostao "čist pred nacijom"?

Žao mi je, moj vrijednosni sistem je drugačiji. Za mene su uvijek postojali i uvijek će postojati samo ljudi, pojedinačni ljudi, i ti neki ljudi (bože, kako ih je malo!) uvijek će u mojoj glavi, bez obzira na sve kataklizme ovoga svijeta, biti izuzeti od svih generalizacija. Ja, na žalost, nkada necu moći "mrziti sve Srbe", niti uopće shvatiti što to zapravo znači. Ja ću uvijek, valjda do trenutka kad se ljubazne telefonske prijetnje konačno ostave, svoju ruku držati ispruženu prema nekom anonimnom čovjeku s one "druge strane", čovjeku koji je isto tako očajan i izgubljen kao ja, koji je isto tako tužan, zgranut i na smrt preplašen. Tih ljudi ima i u ovom gradu iz kojeg pišem ovo pismo, a u koji me odvela moja ljubav, ta stvar koju je u ovom času gotovo nepristojno i spomenuti. Ništa više ne služi kao ispričnica, sve je zgaženo i prezreno, ako nije u direktnoj službi velikog cilja. Kakva ljubav, kakvi brakovi, kakva prijateljstva, kakve kazališne predstave!

Odbijam i ne pristajem na takvo osakaćenje sebe same i svog života. Svoje zadnje predstave u Beogradu igrala sam za one očajnike koji nisu "Srbi", nego ljudi, ljudi kao ja, ljudi koji se gnušaju ove odvratne granginjolške farse u kojoj lete mrtve glave. Tim ljudima, i ovdje i tamo, sada se obraćam. Možda će me netko čuti.

Kaznu koju mi je moj grad, moj jedini grad, moje kazalište, moje jedino kazalište, tj. jedino kazalište koje sam smatrala svojim, kaznu koju su mi preredili, mislim da nisam zaslužila, jer sam radila onako kako mislim da uvijek treba raditi: vjerujući u ljude i našu profesiju, koja ljude mora spajati a ne razdvajati. Nikad se neću "odreći svojih beogradskih prijatelja" kao neke moje kolege, jer ne mislim da su ti prijatelji na bilo koji način pridonijeli ovoj katastrofi koja nas je zadesila, kao sto se nikad necu odreći ni svojih zagrebačkih prijatelja, čak ni onda kad se oni odriču mene.

Trudit ću se na sve načine da razumijem njihovu paniku, strah, ogorčenje, pa čak i mržnju, ali molim to isto razumijevanje i za sebe, tj. za jednu priču koja je drugačija od uobičajenih, za jedan život koji je, igrom tzv. sudbine, izašao iz očekivanog okvira. Zašto sve mora biti tako isto, tako zastrašujuće izjednačno, poravnano, jednoobrazno? Nije li bilo dosta toga? Znam da je vrijeme uniformi, a one su sve jednake, ali ja nisam vojnik, ne mogu to biti, nisam u stanju to biti, nije moje da to budem.

Bez obzira na to hoćemo li živjeti u jednoj, u pet ili u pedest drzava, dajte da ne zaboravimo na ljude, na svakoga pojedinačno, bez obzira na kojoj se strani ovog našeg Zida taj dotični slučajno zatekao. Slučajno smo se ovdje rodili, slučajno smo ovi li oni, pa valjda ima još nesto osim toga?
Upućujem ovo pismo u prazninu, u mrak, ne znajući tko će ga i kako pročitati, niti na koje se sve načine ono može zloupotrijebiti. Vjerojatno će poslužiti kao hrana za vječno gladnu propagandnu zvjerku. Mozda će ga ipak netko pročitati čistoga srca.
Takvom čovjeku ću biti zahvalna.

Iz Beograda u Zagreb, 1. 11. 1991
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by ninel »

Mira Furlan: Ne razumijem nacionalizam, ne vibriram na toj žici
https://hr.n1info.com/kultura/mira-furl ... Lq8Wd9hcDQ

"Živjela je na relaciji Beograd – Zagreb. Hrvatski mediji su je početkom devedesetih godina optužili da
se priklonila Srbiji i objavili su tekstove u kojima su je nazivali izdajicom. Dobila je otkaz u Hrvatskom
narodnom kazalištu i oduzet joj je stan koji je naslijedila od bake. Krenule su i prijetnje smrću…"
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by ninel »

Image
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by ninel »

Prva asociacija na soboto je... Svetlana Slapšak!

Večer, V soboto, 23. 1. 2020
Volivci
Svetlana Slapšak

Obstaja skupina prebivalcev, pravzaprav večji del prebivalcev, ki poslancev in vlade v tem letu epidemije sploh ni zanimala: to so volivci. Med njimi je tudi nekaj tistih, ki so izvolili poslance zaradi njihove zaveze, da ne bodo sodelovali s stranko, ki sedaj vodi vlado. Ta je vseeno odgovorna zanje, poslanci pa še mnogo, mnogo bolj. Preteklo leto se je začelo s škandalozno prodajo stranke DESUS desnici – in to je izvedla nova predsednica, »novo upanje« stranke, ki je nato tonila samo še globlje v neumnost in pokvarjenost. Je pa prodaja cele stranke še vedno resnejša stvar kot tisto žicanje za 400 EUR! So se konec lanskega februarja poslanci te in drugih strank, ki so vstopali v novo vladno koalicijo morda posvetovali s svojimi volivci? Niso se. Tehnično to ne bi smelo biti tako težko, saj so nekateri med njimi vstopili v parlament z vsegaa nekaj sto volilnimi glasovi.

Nato je izbruhnila epidemija. So ti poslanci tedaj svoje volivce poklicali, vsaj po telefonu, da bi preverili, ali so zdravi, ali jim lahko kako pomagajo, ali se lahko zavzamejo za kaj, kar bi parlament razumel, sprejel, generaliziral? Niso, niti enkrat. So ti poslanci spregovorili o tem, koliko svojih volivcev so izgubili med epidemijo, so njihovim družinam izrekli sožalje? Niso, niti eden med njimi. S kakšno pravico zdaj ti poslanci govorijo o svoji integriteti in identiteti, jih ni sram, da se sploh pojavijo v javnosti? Se pa pritožujejo, ker nekateri postavljajo vprašanje njihove izdaje. A mediji jih še naprej vabijo, da predstavijo svoje mnenje. Lahko si samo predstavljamo, kako se počutijo njihovi volivci. Počutijo se najmanj izdane, saj so bili prezrti, ponižani, izključeni iz vsega, kar so, ko so oddali svoj glas, imeli za svoj prispevek k demokraciji. Skratka, bili so ukinjeni kot državljani. Preostane jim samo, da po grozljivih dveh ali več letih epidemije, tisti preživeli glasujejo drugače. Že zdaj je po javnomnenjskih raziskavah sodeč jasno, da te stranke ne bodo več prestopile parlamentarnega praga, in ta podatek povsem razgali motivacijo poslancev. Briga njih, odšli bodo v drugo stranko in se z novimi volivci ukvarjali prav toliko, kot so se z bivšimi. Volivci bodo, ko se bo začela naslednja predvolilna kampanja, občutili v glavnem gnus – če ne bodo zaradi muk tega časa kar pozabili na vse.

Nekateri volivci se nedvomno počutijo bolje, čeprav ni nujno, da so njihove stranke zanje pokazale kaj več zanimanja: volivci pri njih vsaj prepoznajo več odgovornosti, prepoznajo cilje, vedenje, sorodnost idej, nevpletenost v »posle« na politični tržnici. Vendar tudi njihovim poslancem ne bi padla krona z glave, če bi pogosteje poklicali svoje naključno izbrane volivce, jih povprašali, kako so, poslušali njihove kritike in nasvete ter vse to prenesli v parlament.

Obstaja stranka, ki ima vedno impresivno število volivcev. To je SDS, proti njej je treba vsakič oblikovati koalicijo drugačnih. Ali ta stranka bolje komunicira z volivci, ali ima morda uspešen kapilarni sistem interakcije z volivci? Glede na neverjetno neuspešno komuniciranje z vsemi volivci v preteklem letu, v času epidemije, bi rekli, da to ne more biti res. Odgovor se skriva drugje: SDS ne deluje kot politična stranka, ampak kot kult. Poučna vzporednica je kult Donalda Trumpa, kot ga je v svoji knjigi z naslovom The Cult of Trump, objavljeni leta 2019, opisal Steven Hassan, ki je bil sam v mladosti častilec kulta Sun Myung Moona. Hassan v knjigi natančno opisuje vedenje vodje in častilcev ter k temu doda svojo izkušnjo v vlogi »deprogramatorja«, ki je častilce pozneje odvajal in prevzgajal. V Sloveniji za razliko od drugih evropskih držav še ne obstajajo programi za deradikalizacijo neonacističnih in podobnih skupin, čeprav potreba po njih obstaja. Hassanov opis vedenja vodje popolnoma ustreza Janševemu, ki se je sicer oblikoval prej, vendar je v zadnjem času postal skoraj popolni mali dvojnik svojega velikega vzornika Trumpa.

Toda glavno pozornost bi morali posvetiti častilcem oziroma volivcem. Njihovo vedenje se pogosto prilagaja vzorcem iz višjega sloja hierarhije stranke, ne samo vodje. Pogosto je prav njihovo vedenje ključno za razumevanje odnosov na vrhu in za prenos teh običajev na častilce. Ob obsesivnem ponavljanju istih formul, kar se manifestira ali v poslušnem prenašanju dnevnih ukazov ali v kreativnem nadgrajevanju najbolj drznih vodjevih izjav, so tu še specifične vrste imaginarnih likov, ki jih »igrajo« častilci - tako nekako je bil videti vdor Trumpovih privržencev v Kapitol, kot kakšna karnevalska drhal. V slovenskem primeru so nekateri preprosto nepremišljeni (Hojs), drugi so prevzeli lik, ki se je oblikoval med komuniciranjem (cmeravi Tonin), obstaja pa že tudi primer dvojnika. Ministrica Kustečeva je ustvarila slog, pri katerem je vsaka beseda pospremljena s premikom glave, rok, obračanjem telesa. Zaradi popolne neusklajenosti besed in telesa se ob tem izgubi vsakršen pomen besed, ki so tudi sicer zmedene, in tako ostane samo vtis marionete. Enak slog je nenadoma prevzel tudi minister Cigler-Kralj, ki zdaj z marionetnim nasmehom in kretnjami pojasnjuje, kako je svoji organizaciji (z ženo kot partnerico) na razpisu svojega ministrstva zagotovil državna sredstva. Kdo bo tretja marioneta? Ta dva primera samo kažeta, da je dovzetnost pripadnikov Janševega kulta - absolutna. Resno bo treba razmišljati o programih za deprogramiranje…

Medtem je skupina volivcev, ki jo sicer krasi oportunizem, doživela šok: nekdo jih je hotel spremeniti v pripadnike kulta. Gre za volivce ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Kakršni koli so že razlogi, morda jih je mogoče preprosto prešteti - Zoran Janković je svoje volivce izgubil z eno potezo, z napadom na Rog: kako drugače označiti tolikšno policijsko prisotnost, solzivec, pendreke in aretacije. Nedomišljenost tega udarca v obraz ljubljanskim liberalnim meščanom je zastrašujoča, tem bolj ker bodo okoliški stanovalci tako ali tako vedno volili desnico, in še toliko huje, ker so o napadu takoj pohvalno govorili na tistem smetišču, ki se imenuje Nova24TV. Če že nič drugega, se je izkazalo, da so oportunistični volivci boljši od pripadnikov kulta: pri njih obstajajo meje, ki jih niso pripravljeni prestopiti. Bo odprtje mestne fronte v Rogu ogrozilo nedvomno moč in vpliv ljubljanskih volivcev na državni ravni – ne, samo še bolj jo bo okrepilo, ko se bodo enkrat znebili bremena oportunizma. Poslanci in poslanke Levice so se takoj pojavili na bojišču. Še bolje bi bilo, če bi se pojavili predstavniki celega KUL, toda lahko jim damo še malo časa, saj Rog nedvomno postaja glavna točka odpora.

Pomemben nauk za volivce, ki pravkar postajajo državljani, se glasi, da se cilji boja idealno oblikujejo na takih napakah oblasti, na njenih napačnih ocenah stanja. Nič ne more tako mobilizirati kot zgražanje nad brezčutnostjo sistema, ki se izživlja nad brezdomci, umetniki, prostovoljci, ki pomagajo beguncem, nad mladimi in pametnimi, nad nepriznanim talentom, nad preživetjem. In nad dvema mačkama. Napad na Rog nedvomno ni bil načrtovan kot darilo ljubljanskemu odporniškemu gibanju, vendar učinkuje natanko tako. Opozarja namreč, da je oblast že zdavnaj prišla po kolesarje in da je skrajni čas, da se naivno vprašamo: Zakaj ravno po kolesarje? Večni odgovor se glasi, da sploh nismo opazili, po koga vse so prišli že pred tem. Čas je preteklo leto mineval zelo hitro, mnogi med volivci so se naučili več, kot se jim zdi. Predvsem to, da njihova vloga ne sme biti omejena na volitve. Potrkajte torej v parlamentu na vrata poslancev, ki vaš glas zdaj dojemajo kot pritisk in grožnjo!
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by ninel »

Končno!

Uskoro zabrana ustaških simbola
https://www.portalnovosti.com/uskoro-za ... sTa85xJl64

Image
upload
User avatar
ninel
Posts: 6346
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by ninel »

Lahko se prepove sovražni govor, človeške neumnosti pa žal ne...
Lahko se prepovejo fašistični simboli, ampak fašist bo še vedno ostal fašist.

Norma Korošec: »Različne rase imajo različne IQ-je in če to poveš, si takoj rasist«
https://www.mladina.si/204575/norma-kor ... 0iiwDvaaDs

"Norma Korošec je tokrat razmišljala o »prepovedanih temah«, o katerih se v naši družbi po njenem mnenju ne sme govoriti in se
pri tem naslovila na svoja gosta, dr. Boštjana M. Turka in Tina Mamića, ki sta ji vneto pritrjevala. Agenda, ki jo že poznamo, pod
pretvezo svobode izražanja izločiti vse, kar v razvitem svetu zakonsko preganjamo kot sovražni govor.

Med drugim se je firbčno spraševala, kakšna bi bila reakcija, če bi voditelju na TV Slovenija, Sekuju Condetu, nekdo rekel »smrdljiv
negroidni buzerant«. Njena prva misel ob pogrešanju več svobode govora v naši totalitarni družbi je bila, da nikoli ne slišimo razprave
o judovski zaroti: o »vlogi Židov v svetovnih institucijah, v politiki, v pornografski industriji, v filmski industriji, v medijih.« Kajti
kdorkoli »naslovi obstoj judovskega problema« (aha, saj res, die Judenfrage), je takoj »obtožen zanikanja holokavsta«. Potem je
voditeljica prešla na »razlike med rasami«. Kajti »različne rase imajo različne IQ-je in če to poveš, si takoj rasist«.

Pod pretvezo svobode govora, kajti »sovražni govor je vse, kar ni všeč levici«, je potemtakem voditeljica uspela stlačiti vse:
rasizme, antisemitizme, konspiracizme in znanstvene neumnosti. Da nam totalitarizmi kratijo svobodo izražanja in uvajajo cenzuro,
sta se nenehno z njo strinjala gosta."
User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 3262
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by macon »

ninel wrote: 23.01.2021 12:15:35 Lahko se prepove sovražni govor, človeške neumnosti pa žal ne...
Lahko se prepovejo fašistični simboli, ampak fašist bo še vedno ostal fašist.

Norma Korošec: »Različne rase imajo različne IQ-je in če to poveš, si takoj rasist«
https://www.mladina.si/204575/norma-kor ... 0iiwDvaaDs

"Norma Korošec je tokrat razmišljala o »prepovedanih temah«, o katerih se v naši družbi po njenem mnenju ne sme govoriti in se
pri tem naslovila na svoja gosta, dr. Boštjana M. Turka in Tina Mamića, ki sta ji vneto pritrjevala. Agenda, ki jo že poznamo, pod
pretvezo svobode izražanja izločiti vse, kar v razvitem svetu zakonsko preganjamo kot sovražni govor.

Med drugim se je firbčno spraševala, kakšna bi bila reakcija, če bi voditelju na TV Slovenija, Sekuju Condetu, nekdo rekel »smrdljiv
negroidni buzerant«. Njena prva misel ob pogrešanju več svobode govora v naši totalitarni družbi je bila, da nikoli ne slišimo razprave
o judovski zaroti: o »vlogi Židov v svetovnih institucijah, v politiki, v pornografski industriji, v filmski industriji, v medijih.« Kajti
kdorkoli »naslovi obstoj judovskega problema« (aha, saj res, die Judenfrage), je takoj »obtožen zanikanja holokavsta«. Potem je
voditeljica prešla na »razlike med rasami«. Kajti »različne rase imajo različne IQ-je in če to poveš, si takoj rasist«.

Pod pretvezo svobode govora, kajti »sovražni govor je vse, kar ni všeč levici«, je potemtakem voditeljica uspela stlačiti vse:
rasizme, antisemitizme, konspiracizme in znanstvene neumnosti. Da nam totalitarizmi kratijo svobodo izražanja in uvajajo cenzuro,
sta se nenehno z njo strinjala gosta."
Ja, človeška neumnost boli samo tiste, ki morajo prenašati neumneže.

Drugače sem pa to že limal: obstaja dolgoletna študija z milijoni testiranimi, ki dokazuje ravno to, da imajo po različnih družbah in državah različen povprečni iq. Velik delež ima prehrana in nasploh družbena urejenost. Slabo za genetiko je tudi, če se bližnji sorodniki mešajo med sabo, kar je precejšnja praksa v določenih islamskih družbah.

https://www.worlddata.info/iq-by-country.php
https://en.wikipedia.org/wiki/Nations_and_IQ

Ampak kaj nam bodo znanstvene metode in številke proti komunajzarski prazni veri, da smo vsi enaki. Fanatični komunajzar si vendar zatiska oči glede tistega kar mu ne paše in najeda njegov bedasti fanatizem.
User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 3262
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by macon »

ninel wrote: 23.01.2021 9:55:49 Prva asociacija na soboto je... Svetlana Slapšak!

Večer, V soboto, 23. 1. 2020
Volivci
Svetlana Slapšak

Obstaja skupina prebivalcev, pravzaprav večji del prebivalcev, ki poslancev in vlade v tem letu epidemije sploh ni zanimala: to so volivci. Med njimi je tudi nekaj tistih, ki so izvolili poslance zaradi njihove zaveze, da ne bodo sodelovali s stranko, ki sedaj vodi vlado. Ta je vseeno odgovorna zanje, poslanci pa še mnogo, mnogo bolj. Preteklo leto se je začelo s škandalozno prodajo stranke DESUS desnici – in to je izvedla nova predsednica, »novo upanje« stranke, ki je nato tonila samo še globlje v neumnost in pokvarjenost. Je pa prodaja cele stranke še vedno resnejša stvar kot tisto žicanje za 400 EUR! So se konec lanskega februarja poslanci te in drugih strank, ki so vstopali v novo vladno koalicijo morda posvetovali s svojimi volivci? Niso se. Tehnično to ne bi smelo biti tako težko, saj so nekateri med njimi vstopili v parlament z vsegaa nekaj sto volilnimi glasovi.

Nato je izbruhnila epidemija. So ti poslanci tedaj svoje volivce poklicali, vsaj po telefonu, da bi preverili, ali so zdravi, ali jim lahko kako pomagajo, ali se lahko zavzamejo za kaj, kar bi parlament razumel, sprejel, generaliziral? Niso, niti enkrat. So ti poslanci spregovorili o tem, koliko svojih volivcev so izgubili med epidemijo, so njihovim družinam izrekli sožalje? Niso, niti eden med njimi. S kakšno pravico zdaj ti poslanci govorijo o svoji integriteti in identiteti, jih ni sram, da se sploh pojavijo v javnosti? Se pa pritožujejo, ker nekateri postavljajo vprašanje njihove izdaje. A mediji jih še naprej vabijo, da predstavijo svoje mnenje. Lahko si samo predstavljamo, kako se počutijo njihovi volivci. Počutijo se najmanj izdane, saj so bili prezrti, ponižani, izključeni iz vsega, kar so, ko so oddali svoj glas, imeli za svoj prispevek k demokraciji. Skratka, bili so ukinjeni kot državljani. Preostane jim samo, da po grozljivih dveh ali več letih epidemije, tisti preživeli glasujejo drugače. Že zdaj je po javnomnenjskih raziskavah sodeč jasno, da te stranke ne bodo več prestopile parlamentarnega praga, in ta podatek povsem razgali motivacijo poslancev. Briga njih, odšli bodo v drugo stranko in se z novimi volivci ukvarjali prav toliko, kot so se z bivšimi. Volivci bodo, ko se bo začela naslednja predvolilna kampanja, občutili v glavnem gnus – če ne bodo zaradi muk tega časa kar pozabili na vse.

Nekateri volivci se nedvomno počutijo bolje, čeprav ni nujno, da so njihove stranke zanje pokazale kaj več zanimanja: volivci pri njih vsaj prepoznajo več odgovornosti, prepoznajo cilje, vedenje, sorodnost idej, nevpletenost v »posle« na politični tržnici. Vendar tudi njihovim poslancem ne bi padla krona z glave, če bi pogosteje poklicali svoje naključno izbrane volivce, jih povprašali, kako so, poslušali njihove kritike in nasvete ter vse to prenesli v parlament.

Obstaja stranka, ki ima vedno impresivno število volivcev. To je SDS, proti njej je treba vsakič oblikovati koalicijo drugačnih. Ali ta stranka bolje komunicira z volivci, ali ima morda uspešen kapilarni sistem interakcije z volivci? Glede na neverjetno neuspešno komuniciranje z vsemi volivci v preteklem letu, v času epidemije, bi rekli, da to ne more biti res. Odgovor se skriva drugje: SDS ne deluje kot politična stranka, ampak kot kult. Poučna vzporednica je kult Donalda Trumpa, kot ga je v svoji knjigi z naslovom The Cult of Trump, objavljeni leta 2019, opisal Steven Hassan, ki je bil sam v mladosti častilec kulta Sun Myung Moona. Hassan v knjigi natančno opisuje vedenje vodje in častilcev ter k temu doda svojo izkušnjo v vlogi »deprogramatorja«, ki je častilce pozneje odvajal in prevzgajal. V Sloveniji za razliko od drugih evropskih držav še ne obstajajo programi za deradikalizacijo neonacističnih in podobnih skupin, čeprav potreba po njih obstaja. Hassanov opis vedenja vodje popolnoma ustreza Janševemu, ki se je sicer oblikoval prej, vendar je v zadnjem času postal skoraj popolni mali dvojnik svojega velikega vzornika Trumpa.

Toda glavno pozornost bi morali posvetiti častilcem oziroma volivcem. Njihovo vedenje se pogosto prilagaja vzorcem iz višjega sloja hierarhije stranke, ne samo vodje. Pogosto je prav njihovo vedenje ključno za razumevanje odnosov na vrhu in za prenos teh običajev na častilce. Ob obsesivnem ponavljanju istih formul, kar se manifestira ali v poslušnem prenašanju dnevnih ukazov ali v kreativnem nadgrajevanju najbolj drznih vodjevih izjav, so tu še specifične vrste imaginarnih likov, ki jih »igrajo« častilci - tako nekako je bil videti vdor Trumpovih privržencev v Kapitol, kot kakšna karnevalska drhal. V slovenskem primeru so nekateri preprosto nepremišljeni (Hojs), drugi so prevzeli lik, ki se je oblikoval med komuniciranjem (cmeravi Tonin), obstaja pa že tudi primer dvojnika. Ministrica Kustečeva je ustvarila slog, pri katerem je vsaka beseda pospremljena s premikom glave, rok, obračanjem telesa. Zaradi popolne neusklajenosti besed in telesa se ob tem izgubi vsakršen pomen besed, ki so tudi sicer zmedene, in tako ostane samo vtis marionete. Enak slog je nenadoma prevzel tudi minister Cigler-Kralj, ki zdaj z marionetnim nasmehom in kretnjami pojasnjuje, kako je svoji organizaciji (z ženo kot partnerico) na razpisu svojega ministrstva zagotovil državna sredstva. Kdo bo tretja marioneta? Ta dva primera samo kažeta, da je dovzetnost pripadnikov Janševega kulta - absolutna. Resno bo treba razmišljati o programih za deprogramiranje…

Medtem je skupina volivcev, ki jo sicer krasi oportunizem, doživela šok: nekdo jih je hotel spremeniti v pripadnike kulta. Gre za volivce ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Kakršni koli so že razlogi, morda jih je mogoče preprosto prešteti - Zoran Janković je svoje volivce izgubil z eno potezo, z napadom na Rog: kako drugače označiti tolikšno policijsko prisotnost, solzivec, pendreke in aretacije. Nedomišljenost tega udarca v obraz ljubljanskim liberalnim meščanom je zastrašujoča, tem bolj ker bodo okoliški stanovalci tako ali tako vedno volili desnico, in še toliko huje, ker so o napadu takoj pohvalno govorili na tistem smetišču, ki se imenuje Nova24TV. Če že nič drugega, se je izkazalo, da so oportunistični volivci boljši od pripadnikov kulta: pri njih obstajajo meje, ki jih niso pripravljeni prestopiti. Bo odprtje mestne fronte v Rogu ogrozilo nedvomno moč in vpliv ljubljanskih volivcev na državni ravni – ne, samo še bolj jo bo okrepilo, ko se bodo enkrat znebili bremena oportunizma. Poslanci in poslanke Levice so se takoj pojavili na bojišču. Še bolje bi bilo, če bi se pojavili predstavniki celega KUL, toda lahko jim damo še malo časa, saj Rog nedvomno postaja glavna točka odpora.

Pomemben nauk za volivce, ki pravkar postajajo državljani, se glasi, da se cilji boja idealno oblikujejo na takih napakah oblasti, na njenih napačnih ocenah stanja. Nič ne more tako mobilizirati kot zgražanje nad brezčutnostjo sistema, ki se izživlja nad brezdomci, umetniki, prostovoljci, ki pomagajo beguncem, nad mladimi in pametnimi, nad nepriznanim talentom, nad preživetjem. In nad dvema mačkama. Napad na Rog nedvomno ni bil načrtovan kot darilo ljubljanskemu odporniškemu gibanju, vendar učinkuje natanko tako. Opozarja namreč, da je oblast že zdavnaj prišla po kolesarje in da je skrajni čas, da se naivno vprašamo: Zakaj ravno po kolesarje? Večni odgovor se glasi, da sploh nismo opazili, po koga vse so prišli že pred tem. Čas je preteklo leto mineval zelo hitro, mnogi med volivci so se naučili več, kot se jim zdi. Predvsem to, da njihova vloga ne sme biti omejena na volitve. Potrkajte torej v parlamentu na vrata poslancev, ki vaš glas zdaj dojemajo kot pritisk in grožnjo!
Fašistka je seveda spet izrazila svoje intimne želje: ona bi prevzgajala "neonaciste" kot smo volilci SDS. Mi se gremo po njeno kult, zdaj pa naštejmo "nekultistične" elemente, ki jih častijo skrajni levičarji:

-Vera v Jugoslavijo kot pravično državo, kjer so vsi imeli službe, ni bilo stresa, odnosi so bili bolj iskreni ...
-Vera v Tita kot največjega državnika 20. stoletja, za ene kar vseh časov, izrazit primerek te debilne vere imamo tudi na tem forumu.
-Vera v rdečo zvezdo, ki nas je osvobodila nacijev in je potem zavladal mir, pravičnost in napredek.
-Vera v socializem, pravičen družbeni red, ki poskrbi za nemočne in ga je treba spet ponoviti, zdaj mu pravijo demokratični socializem.

In ob tem smo mi, ki smo proti levici, kultisti. Za crknit, kako debilna in nora je ta ženska in nasploh levi skrajneži.

Na koncu pa še jokanje o Rogu. Iz Roga je anarholevičarje spravil sistemski levičar Janković, ki bi rad nekaj dal gradit in sigurno pocuzal lepo korist ali provizijo, kot je dolgoletna praksa tega levičarskega kriminalca zaščitenega od sodnega sistema.

Tako pisanje izhaja iz kognitivne omejenosti, ki ima za izhodiščno zgrešeno predpostavko, da ima levica napram desnici V VSEM prav. Kdaj ste srečali ali videli karkoli ali kogarkoli, ki je imel V VSEM prav? Samo to premakneš in potem lahko povsem drugače razmišljaš, gre pa seveda za protipostavljanje argumentov. Nimam pojma, od kje vsa ta apriorna samopašnost, ampak povezujem jo z duševno motnjo, ker racionalne razlage enostavno ni.
Last edited by macon on 24.01.2021 0:36:04, edited 1 time in total.
lenivec
Posts: 237
Joined: 19.10.2015 20:32:10

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by lenivec »

macon wrote: 23.01.2021 14:04:39 Kdaj ste srečali ali videli karkoli ali kogarkoli, ki je imel V VSEM prav?
A nima Ivan Janez v vsem prav? Vsaj tako pravijo na Demokraciji, pa na Nori24. A hočeš reči, da se motijo? Ne, oni pa ziher že ne. :shock:
User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 3262
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

Re: Družbene anomalije: fašizem

Post by macon »

lenivec wrote: 23.01.2021 14:40:45
macon wrote: 23.01.2021 14:04:39 Kdaj ste srečali ali videli karkoli ali kogarkoli, ki je imel V VSEM prav?
A nima Ivan Janez v vsem prav? Vsaj tako pravijo na Demokraciji, pa na Nori24. A hočeš reči, da se motijo? Ne, oni pa ziher že ne. :shock:
Nima. Več njegovih tvitov je bilo povsem nepotrebnih in več ukrepov vlade glede Covida zmedenih in odvečnih. Zame je manj slaba izbira med slabimi, politikov in politike ne maram. Druge (zgodovinske) variante se mi zdijo slabše od parlamentarne demokracije. Ne verjamem v dobrega posameznika, ki se bo samoomejil v korist skupnosti, ker je praksa zmeraj demantirala teorijo.
Post Reply