Odkar je jezikoslovec Biščak na novo kategoriziral literarne zvrsti, sem v dvomih glede poimenovanja.
Je spodnji zapis kozerija, šala, parodija, satira ali kaj petega?
ninel wrote: 10.12.2020 21:17:41
Odkar je jezikoslovec Biščak na novo kategoriziral literarne zvrsti, sem v dvomih glede poimenovanja.
Je spodnji zapis kozerija, šala, parodija, satira ali kaj petega?
Nemara gre za ljudsko pravljico.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
To mu samo zato ne uspe, ker ga grdi grdi komunajzarji in levi fašisti sabotirajo. Saj vidiš, da desni politiki ne zbolevajo, vedno in povsod nosijo maske...
Anything is possible
Be the Change You Want to See
"Ena izmed večjih evropskih nogometnih zvez je prejšnji teden prejela precej nenavadno novinarsko vprašanje iz
Slovenije. »V imenu tednika Demokracija,« je zapisal avtor, »vas prosimo za stališče glede naslednjega vprašanja.
Ali se lahko predsednik UEFA vplete v politične boje znotraj svoje domovine? To vas sprašujemo zato, ker obstajajo
določena medijska poročila, da si Aleksander Čeferin aktivno prizadeva za strmoglavljenje sedanje slovenske
desnosredinske vlade.«"
Eh, jasno da jim gre Čeferin v nos, ker ne upogne hrbta, ne miži in si ne zatiska ust ter je eden redkih pri nas, ki pove po resnici, tako kot je. Kje si že videl kaj hujšega od tega za janšiste.
Da bi si pa "aktivno prizadeval za strmoglavljenje sedanje slovenske desnosredinske vlade"... ja, seveda, rekla kazala. Torej imajo dokaze o tem, kar predočijo naj jih javnosti. Ampak vemo, kako gre to pri janšistih, tudi tisti neonacist ni bil njihov, ampak podtaknjen levičar (ko pa jim dokažeš nasprotno umolknejo te začnejo z drugimi temami ali bolje brci v temo).
Anything is possible
Be the Change You Want to See
"Včeraj je Janša na Twitterju preživel pribl. 3 ure in 31 minut. Od začetka 2. vala pandemije že 175 ur oziroma več kot teden dni.
Celo ubogljivi Tonin je v Tarči potarnal, da je premierja prosil, naj vsaj za en mesec odloži Twitter. Medtem ko najbolj odgovorna
oseba za stanje v državi "bevska", je zaradi koronavirusa umrlo 1949 ljudi. To je 38 polnih avtobusov, glede na število prebivalcev
pa več kot v Italiji, od koder so mesece prihajali apokaliptični posnetki zdravstvenega kolapsa."
Tudi laiški katoliški portal Domovina je obsodil rasistični zapis v Demokraciji.
Še vedno pa se ni oglasila uradna katoliška cerkev (nadškof Zore, Komisija za
pravičnost in mir, Družina...), ki po nojevsko tišči glavo v pesek in upa, da bo
šel ta kelih mimo nje.
"Zapis kot tak je brez dvoma rasističen. Praktično vsak stavek, pa naj bo še tako satiričen – tega bralec brez
širšega konteksta ne more vedeti in tega tudi ni dolžan – izraža prepričanje, ki je po definiciji rasistično: da
imajo različne človeške rase različne značilnosti, sposobnosti ali lastnosti; in iz tega prepričanja izhaja tudi
ločevanje na manj- in več- vredne rase."
"Skratka, samo upamo lahko, da gre za neko skrajno neprimerno satiro. Sicer je to besedilo žaljivo, kulturno
problematično, človeško zavržno, za krščanstvo ter Boga skrajno škodljivo in – kar je na neki način najhuje –
do kraja neumno."
Večer, V soboto, 12. 12. 2020 Kako ozdraveti
Svetlana Slapšak
Najhuje, kar se dogaja, je to, da ljudje umirajo. Morda bi bili o tem bolj ozaveščeni, če bi nam predstavljali imena in življenjske zgodbe sodržavljanov, ki jih je vzela bolezen. Toda ne, v naši državi je najbolj pomembno kazati na krivce, tiste prave prikrivati in prebivalce spravljati ob pamet s prelaganjem krivde, kot da že izjemne razmere same ne poskrbijo dovolj za srečo šarlatanov. Ukrepi za spravljanje ob pamet so veliko izrazitejši od ukrepov ozaveščanja, izobraževanja in pomirjanja in jih je mogoče razdeliti v nekaj kategorij:
I. Spravljanje ob pamet z izmišljanjem sovražnikov/prenašalcev virusa. Najprej so tukaj skupine, ki naj bi same po sebi pomenile virusno nevarnost: begunci in migranti, ker so že po definiciji umazani in za seboj puščajo smeti, torej tudi viruse; za njimi so skupine, ki rade grešijo in se zabavajo (obvezna omemba drog): to je mladina, ki se je letos poleti zabavala na hrvaških plažah, medtem ko zdaj pozimi na ulici je bureke in pico; levičarji na splošno, ker podpirajo proteste, ter tisti, ki protestirajo, ker so vsi levičarji; globoka država, ker podpira vse, kar je proti vladi, v sodelovanju s Sorosom; vse nevladne organizacije, iz enakih razlogov; potem pa vsi z visokimi plačami, vsi brez plač, vendar s plačanimi prispevki, vsi paraziti, priskledniki, prisesanci in podobni. Seznam je še veliko daljši, navajam samo najpogosteje zlorabljene formule. Ne obstaja niti en sam podatek, niti ena raziskava, niti ena statistika, na podlagi katere bi lahko te skupine povezali s širjenjem okužbe. Edini proizvajalci teh izmišljotin so mediji Janeza Janše in člani SDS iz krogov oblasti, od parlamenta do nižjih javnih uslužbencev. Noben drugi medij se ni spuščal v tako nizkotno propagando. Glavna značilnost takšnega izmišljanja sovražnika – krivca za epidemijo – je nenamenjanje pozornosti, popolna brezbrižnost do bolnih.
II. Spravljanje ob pamet z upravno nesposobnostjo. Vlada razglaša neprepričljive in nasprotujoče si ukrepe ter nam namesto železne in vzorne notranje discipline kaže, kako jih prav njeni najvišji predstavniki nenehno kršijo in si to prilaščajo kot privilegij oblasti. Tako lahko prebivalci države izogibanje ukrepom celo razumejo kot rešitev pred okužbo. Na najvišji ravni odločanja ni več strokovnjaka za epidemiologijo: kadrovski cunami je po strankarskem kriteriju svetovanje prepustil manj strokovnim, manj pametnim (če sodimo po tem, kar javno govorijo) in družbeno neozaveščenim. Težko se je znebiti vtisa, da so nekatere poteze vlade, predvsem pa njena poletna pasivnost vodile k povečanju in ne k zmanjšanju množične nevarnosti. Najbolj benevolentno, kar je mogoče reči, je, da vlada in ljudje na oblasti ne razumejo upravne strukture in postopkov, da niso v svetovanje vključili sociologov, strokovnjakov za socialno delo in pedagogov. Zakaj? Ker se držijo samo strankarskih kriterijev, v stranki pa imajo malo strokovnjakov in nikakor ne morejo ustrezno nadomestiti žrtev kadrovskih potez: profesionalna slika ministrov je že tako zastrašujoče amaterska. prevladuje nesposobnost predvidevanja, ki bi moralo biti ena od glavnih lastnosti politikov. Poleg nepismenosti, nekultiviranosti in neokusne primitivnosti politikov, še posebno skrbi, da se agresivnost vodilnih odslikuje v nastopih trolov, ljudi z dna, ki vsak dan zahtevajo nezakonito kaznovanje in nasilje. Bilanca osemmesečne krizne vladavine v Sloveniji je globalna posebnost: med mnogimi dobrimi in slabimi sistemskimi odgovori raznih vlad na epidemijo naš nedvomno izstopa, saj je vlada epidemije spodbudila in je danes v niti eni točki ne upočasnjuje in tudi ne nadzira.
III. Spravljanje ob pamet z izkoriščanjem krize. Vlada in njena vodilna stranka epidemijo dojemata kot idealno priložnost za obračunavanje s političnimi nasprotniki, drugimi strankami in opozicijo. Ta sebični oportunizem bi bilo mogoče politično vsaj deloma opravičiti, če bi bila vlada sposobna pametno in umerjeno pojasniti svoje poteze (ki bi najbrž potem morale biti tudi pametnejše) – ampak kaj ko sta najhujši primer nesposobnosti takega političnega vedenja predsednik vlade sam in njegova stranka! Obsedenost s sovraštvom je danes samo še osebna maščevalnost, pri kateri igrajo glavno vlogo strankini mediji. Napadi na kulturo so razgalili ideološko osnovo sovraštva, a se je tudi ta razkrojila v nazadnjaštvu, bigotnosti, rasizmu, seksizmu, homofobiji, ksenofobiji, revizionizmu, naci-fašizmu. Vlada se po govoru, ravnanju in neupoštevanju osnovne vljudnosti niti malo ne razlikuje od kake rdečevratne (redneck) milice na ameriškem podeželju. Posledica te obsedenosti je popolna oddaljitev od institucij in ljudi: najizrazitejši primer je zdravstvo, ki s svojim ogromnim potencialom, urejeno prakso in neoporečnimi pravili opravlja svoje delo, požrtvovalno in uspešno. Do konfliktov prihaja na stičišču upravno - zdravstveno ter pri finančni podpori zdravstvu. Vlada je izbrala najhujši možni čas za vrivanje svoje agende o privatizaciji zdravja. Izgubljena v preganjanju in žaljenju Jaše Jenulla, Rudija Rizmana, Spomenke Hribar in Zlatka, vlada s predsednikom na čelu nima pojma, kako razrešiti problem odpiranja ali zapiranja gospodarstva. Groteskna zunanja politika nas še lahko nasmeji… Toda ne pozabimo, da z izjemo konkretnih političnih potez vlada vse to opravlja preko svojih medijev, ki napovedujejo, pojasnjujejo, pljuvajo in zasipavajo ljudstvo z bedastimi pohvalami vsemu, kar kdorkoli iz njihove stranke izjavi ali naredi.
V vseh treh kategorijah spravljanja prebivalcev ob pamet je očitna glavna krivda – vlade, stranke SDS in osebna odgovornost predsednika obeh. Politična sprememba, ki bi pripeljala ljudi z ustreznim poznavanjem uprave, družbe, prava, socialne (ne vojaške) zaščite in z dobro koordinacijo bi lahko, upajmo, takoj upočasnila divjanje epidemije. Toda ostanejo učinki spravljanja ob pamet oziroma kolektivno duševno stanje. Tukaj slaba gledanost in branost medijskega centra SDS in Janše ne pomeni veliko, ker psihozo strahu, sovraštva in nasilja veliko bolj kot medijski center širijo sami člani stranke in njen vodja. Medijski center je hkrati eho in proizvajalec govora strahu, sovraštva in nasilja. Če bi ta medijski center utihnil, bi se SDS zlomila pod ogromnim bremenom in bi nedvomno sprejela napačno odločitev, da še naprej pljuva, namesto da bi se pustila politično podučiti in delovala drugače. Nesposobnost za vladanje bi postala popolnoma očitna.
Spravljanje prebivalcev ob pamet je hud zločin, zato mora biti kaznovano. Rasistični izpad v Demokraciji je le končni rezultat petletnega razraščanja naci-fašistične propagande. Če bo sodišče prepoznalo vzroke, zgodovino in očitne posledice tega procesa, mora kaznovati glavne krivce, poleg postranskega in manj pomembnega pisca. Uničevanje duševnega zdravja celega kolektiva oziroma države je še kako povezano z divjanjem epidemije: vsekakor je to uničevanje edino, kar je mogoče in je tudi treba takoj in dokončno rešiti. Ali to storiti z ustavitvijo financiranja, prepovedjo ali nečim tretjim, ni tako pomembno. Mašinerijo spravljanja ob pamet je treba takoj ustaviti, da bomo lahko uspešno reševali življenja. Pri tem delu bi vsi, ki tega nočejo ali ne znajo, nujno odpadli. Končno spoznanje je, da je vlada prispevala k zaostritvi krize, namesto da bi jo omilila, in da je za to v enaki meri kriva proizvodnja javnega govora, ki je ob bolezni poskušal ljudi spraviti ob pamet, vse to pa je terjalo preveč življenj. Stranka s takim ugledom se ne bi smela nikoli več pojaviti na političnem zemljevidu Slovenije. Nikjer nisem omenila demokracije, saj menim, da še ni ogrožena. Ogroženi smo mi, prebivalci. Rešimo sebe, pa bomo tudi njo.