Družbene anomalije: fašizem
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Družbene anomalije: fašizem
https://nova24tv.si/svet/video-azijci-j ... ole-v-zda/
Tole je primer levičarske norosti. Ukinjanje enakosti možnosti in uvedba enakosti rezultata. Butlji ne morejo priti skozi teste znanja, torej bo za vpis loterija namesto znanja. Posledica bo seveda splošni padec znanja. Odpraviti je treba meritorne kriterije, da podpovprečni ne bodo žalostni (povprečni že najdejo možnosti in prostor zase).
Še bolj smešno je, da so tokrat "rasisti" Azijci, ki so prišli v ZDA precej za črnci in jih tudi nihče ni pričakal s fanfarami. Tisti, ki znajo, naj delajo za butlje, oboji naj pa prejemajo čimbolj enako. Ta melodija mi je poznana, bila je glavna melodija socializma in Jugoslavije. Končala se je pa v revščini večine in v pokolu.
Tole je primer levičarske norosti. Ukinjanje enakosti možnosti in uvedba enakosti rezultata. Butlji ne morejo priti skozi teste znanja, torej bo za vpis loterija namesto znanja. Posledica bo seveda splošni padec znanja. Odpraviti je treba meritorne kriterije, da podpovprečni ne bodo žalostni (povprečni že najdejo možnosti in prostor zase).
Še bolj smešno je, da so tokrat "rasisti" Azijci, ki so prišli v ZDA precej za črnci in jih tudi nihče ni pričakal s fanfarami. Tisti, ki znajo, naj delajo za butlje, oboji naj pa prejemajo čimbolj enako. Ta melodija mi je poznana, bila je glavna melodija socializma in Jugoslavije. Končala se je pa v revščini večine in v pokolu.
Last edited by macon on 24.11.2020 16:30:27, edited 1 time in total.
Re: Družbene anomalije: fašizem
Bogi. Kdo te je udaril?ninel wrote: 24.11.2020 15:54:50 Še en udarec fašistom!
Ustavno sodišče zadržalo rehabilitacijo Leona Rupnika
https://www.dnevnik.si/1042943963?fbcli ... ctc13BjwD4
croatian alphabet keyboard
Re: Družbene anomalije: fašizem
Odlično!ninel wrote: 24.11.2020 15:54:50 Še en udarec fašistom!
Ustavno sodišče zadržalo rehabilitacijo Leona Rupnika
https://www.dnevnik.si/1042943963?fbcli ... ctc13BjwD4
Upam, da se tokrat ne vmešajo spet janšistični sodniki... čeprav verjamem, da jim bo težko.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Družbene anomalije: fašizem
Aha, zato torej zdaj Janša izenačuje splošno in poklicno maturo. Vse jasno.macon wrote: 24.11.2020 16:21:27 Tole je primer levičarske norosti. Ukinjanje enakosti možnosti in uvedba enakosti rezultata. Butlji ne morejo priti skozi teste znanja, torej bo za vpis loterija namesto znanja. Posledica bo seveda splošni padec znanja. Odpraviti je treba meritorne kriterije, da podpovprečni ne bodo žalostni (povprečni že najdejo možnosti in prostor zase).
Re: Družbene anomalije: fašizem
Še ena mednarodna blamaža janšistične vlade!
Mednarodna kulturna blamaža ministra Simonitija
https://maribor24.si/kultura/mednarodna ... lRTwYL4f6Y
"Trije ugledni in mednarodno priznani strokovnjaki, na katere se minister Simoniti sklicuje so Viktor Misiano, odgovorni urednik
ruske revije Moscow Art Magazine, profesor newyorške univerze Boris Groys in direktor Centra za umetnost in medije v Karlsruhe
profesor Peter Weibel. Vsi trije so v svojih pismih, ki so jih naslovili neposredno na ministra Simonitija, izrazili veliko ogorčenje
nad uporabo in zlorabo njihovega imena ter prosili, da se jih nemudoma umakne iz notranjepolitičnega obračunavanja."
Mednarodna kulturna blamaža ministra Simonitija
https://maribor24.si/kultura/mednarodna ... lRTwYL4f6Y
"Trije ugledni in mednarodno priznani strokovnjaki, na katere se minister Simoniti sklicuje so Viktor Misiano, odgovorni urednik
ruske revije Moscow Art Magazine, profesor newyorške univerze Boris Groys in direktor Centra za umetnost in medije v Karlsruhe
profesor Peter Weibel. Vsi trije so v svojih pismih, ki so jih naslovili neposredno na ministra Simonitija, izrazili veliko ogorčenje
nad uporabo in zlorabo njihovega imena ter prosili, da se jih nemudoma umakne iz notranjepolitičnega obračunavanja."
Re: Družbene anomalije: fašizem
Zadnji čas, da prepovejo ustaško ikonografijo. Ampak to je šele prvi korak.
Popolnoma bi morali prepovedati ustaštvo v vseh njegovih oblikah in pojavih,
začenši s katoliško cerkvijo, ki je leglo ustaštva. S tem bi tudi janšistom
pristrigli peruti, saj bi izgubili svojega naravnega zaveznika.
Po skrunitvi spomenika žrtvam holokavsta na Hrvaškem
izraelski veleposlanik poziva k spremembam
https://www.rtvslo.si/svet/evropa/po-sk ... bam/543338
"Veleposlanik Mor bi prepovedal vsakršno uporabo zloglasnega pozdrava Za dom spremni."

croatian alphabet keyboard
Popolnoma bi morali prepovedati ustaštvo v vseh njegovih oblikah in pojavih,
začenši s katoliško cerkvijo, ki je leglo ustaštva. S tem bi tudi janšistom
pristrigli peruti, saj bi izgubili svojega naravnega zaveznika.
Po skrunitvi spomenika žrtvam holokavsta na Hrvaškem
izraelski veleposlanik poziva k spremembam
https://www.rtvslo.si/svet/evropa/po-sk ... bam/543338
"Veleposlanik Mor bi prepovedal vsakršno uporabo zloglasnega pozdrava Za dom spremni."

croatian alphabet keyboard
Re: Družbene anomalije: fašizem
Kljub temu, da so univerze in "univerze", ki ne izpolnjujejo pogojev, imele 4 leta časa, da ugodijo volji sodišča, janšisti sedaj poskušajo prek "korona paketa" ponovno uštuliti Jambrekovo kvaziuniverzo na državne jasle, čeprav si tega ne zasluži, ker ne izpolnjuje pogojev.
Ampak po drugi strani, nič novega za janšizem.
Ni čudno, da jim gre NPU tako na živce, saj za spremembo delajo, medtem ko bi janšisti stran gledali, kako se krade in izvija zakone... Hojsova parcela v preiskavi.
Ni čudno, da jim gre NPU tako na živce, saj za spremembo delajo, medtem ko bi janšisti stran gledali, kako se krade in izvija zakone... Hojsova parcela v preiskavi.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Družbene anomalije: fašizem
Ojoj, Hojsova parcela- najtežji kriminal- v preiskavi.Poli 78 wrote: 24.11.2020 19:11:06 Kljub temu, da so univerze in "univerze", ki ne izpolnjujejo pogojev, imele 4 leta časa, da ugodijo volji sodišča, janšisti sedaj poskušajo prek "korona paketa" ponovno uštuliti Jambrekovo kvaziuniverzo na državne jasle, čeprav si tega ne zasluži, ker ne izpolnjuje pogojev.Ampak po drugi strani, nič novega za janšizem.
Ni čudno, da jim gre NPU tako na živce, saj za spremembo delajo, medtem ko bi janšisti stran gledali, kako se krade in izvija zakone... Hojsova parcela v preiskavi.
A ti dojameš, da NPU v desetih letih obstoja ni preiskal nič? Imamo milijardni kriminal in nobenega kriminalca. Mi smo čudežna družba. Seveda levičarjem niti potegne ne, zakaj je tako. Najprej vam morajo napisati v Mladini ali pokazati Tednik.
Re: Družbene anomalije: fašizem
Ljubo Bavcon o Omerzovi knjigi Pravi obraz Janeza Stanovnika.
O pravem obrazu Janeza Stanovnika
Glede na mojo visoko starost in tej primerno vsestransko onemoglost sem samo čakal in čakal, ali se bo kdo oglasil
v bran našega spoštovanega in dragega tovariša Janeza Stanovnika. Vsaj v tistem delu medijev, ki so mi dostopni,
nisem našel ničesar. (Če sem v zmoti, se opravičujem). Zato moram sam sporočiti javnosti svojo ogorčenost nad
primitivnim in vulgarnim poskusom moralne in politične diskvalifikacije ene od najsvetlejših osebnosti nedavne
slovenske zgodovine.
V poslovilni besedi na žalni seji Zveze združenj borcev za vrednote NOB sem poudaril, da je bil med prvimi partizani,
ko je bilo treba braniti obstoj slovenskega naroda, in da je bil predsednik predsedstva Slovenije takrat, ko je bilo treba
z modrostjo zavarovati pot Slovenije k samostojnosti. Kot slovenski in jugoslovanski partizan je imel po vojni odprta
vrata in tudi srca najvišjih voditeljev povojne Evrope in ZDA ter v Organizaciji združenih narodov, kjer je zasedal zelo
visoke funkcije. Naj za to priložnost zadostujejo ti skromni podatki za utemeljitev trditve o Janezu Stanovniku kot eni
izmed najsvetlejših osebnosti slovenske zgodovine.
Potem pa se nenadoma pojavi knjiga s provokativnim naslovom Pravi obraz Janeza Stanovnika, ki je seveda nisem in je
tudi ne bom prebral. Za mojo ogorčenost povsem zadostuje to, kar sta nakladala Omerza in Možina v nedeljo 1. novembra
zvečer v oddaji Intervju na RTV Slovenija. Fanatično sovraštvo do vsega, kar je kakorkoli povezano z NOB in še posebej s
KPS, jima je preprečilo, ob dnevu spoštljivega spomina na preminule, spoštovati celo eno od elementarnih civilizacijskih
pravil: de mortibus nil nisi bene.
Toda ambicija revizorjev slovenske in evropske zgodovine med drugo svetovno vojno zajema tudi metodo presenečanja
slovenske javnosti s kakimi domnevno spotakljivimi detajli iz delovanja narodnoosvobodilnega gibanja ali pa iz življenja
in delovanja posameznih osebnosti, a brez temeljne in temeljite zgodovinarske izobraženosti. To je povzročilo, da je
Omerza vstop Stanovnika v KPS potegnil iz konteksta časa, razmer in okoliščin ter mu poiskal moralno zavržnost v tem,
da o svoji odločitvi ni obvestil svojih prijateljev iz vrst krščanskih socialistov.
O Stanovnikovi tedanji odločitvi bi tudi sam lahko povedal kakšno domnevo, ki bi drugače kot Omerzova temeljila na tem,
da je članstvo v KP tedaj pomenilo vstop med najbolj junaške, požrtvovalne, tovariške, odgovorne, zato pa večji nevarnosti
izpostavljene voditelje narodnoosvobodilnega boja in je bilo torej moralno visoko vredno dejanje. Samo domnevam lahko,
da o tem ni obvestil Kocbeka, ker v tistem času KP še ni stopila iz ilegale v javnost.
Toda o svoji odločitvi sredi vojne vihre bi lahko kaj relevantnega povedal samo Janez Stanovnik, nikakor pa ne samozvani
»zgodovinar«, še toliko manj, če to počne z očitnim namenom moralno in politično diskvalificirati človeka, ki je imel med
pretežno večino prebivalcev Slovenije zelo visok ugled in popularni naziv »oče naroda«. Žal to ni mogoče, zato je ta poskus
Stanovnikove diskvalifikacije moralno nizkotno dejanje, ki ga ne more opravičiti nobeno sklicevanje na tako imenovano
resnico. Ta ima že na ravni domnev dva obraza in je že zato neprimerna za kakršnakoli moralizatorska in politikantska
obsojanja.
Zato sem prepričan, da bo Janez Stanovnik ostal zapisan v zgodovinskem spominu slovenskega naroda kot velika in vsega
spoštovanja vredna osebnost, kljub vsem poskusom njegove osebne diskvalifikacije in s tem diskvalifikacije narodno-
osvobodilnega gibanja, ki mu je pripadal.
LJUBO BAVCON
O pravem obrazu Janeza Stanovnika
Glede na mojo visoko starost in tej primerno vsestransko onemoglost sem samo čakal in čakal, ali se bo kdo oglasil
v bran našega spoštovanega in dragega tovariša Janeza Stanovnika. Vsaj v tistem delu medijev, ki so mi dostopni,
nisem našel ničesar. (Če sem v zmoti, se opravičujem). Zato moram sam sporočiti javnosti svojo ogorčenost nad
primitivnim in vulgarnim poskusom moralne in politične diskvalifikacije ene od najsvetlejših osebnosti nedavne
slovenske zgodovine.
V poslovilni besedi na žalni seji Zveze združenj borcev za vrednote NOB sem poudaril, da je bil med prvimi partizani,
ko je bilo treba braniti obstoj slovenskega naroda, in da je bil predsednik predsedstva Slovenije takrat, ko je bilo treba
z modrostjo zavarovati pot Slovenije k samostojnosti. Kot slovenski in jugoslovanski partizan je imel po vojni odprta
vrata in tudi srca najvišjih voditeljev povojne Evrope in ZDA ter v Organizaciji združenih narodov, kjer je zasedal zelo
visoke funkcije. Naj za to priložnost zadostujejo ti skromni podatki za utemeljitev trditve o Janezu Stanovniku kot eni
izmed najsvetlejših osebnosti slovenske zgodovine.
Potem pa se nenadoma pojavi knjiga s provokativnim naslovom Pravi obraz Janeza Stanovnika, ki je seveda nisem in je
tudi ne bom prebral. Za mojo ogorčenost povsem zadostuje to, kar sta nakladala Omerza in Možina v nedeljo 1. novembra
zvečer v oddaji Intervju na RTV Slovenija. Fanatično sovraštvo do vsega, kar je kakorkoli povezano z NOB in še posebej s
KPS, jima je preprečilo, ob dnevu spoštljivega spomina na preminule, spoštovati celo eno od elementarnih civilizacijskih
pravil: de mortibus nil nisi bene.
Toda ambicija revizorjev slovenske in evropske zgodovine med drugo svetovno vojno zajema tudi metodo presenečanja
slovenske javnosti s kakimi domnevno spotakljivimi detajli iz delovanja narodnoosvobodilnega gibanja ali pa iz življenja
in delovanja posameznih osebnosti, a brez temeljne in temeljite zgodovinarske izobraženosti. To je povzročilo, da je
Omerza vstop Stanovnika v KPS potegnil iz konteksta časa, razmer in okoliščin ter mu poiskal moralno zavržnost v tem,
da o svoji odločitvi ni obvestil svojih prijateljev iz vrst krščanskih socialistov.
O Stanovnikovi tedanji odločitvi bi tudi sam lahko povedal kakšno domnevo, ki bi drugače kot Omerzova temeljila na tem,
da je članstvo v KP tedaj pomenilo vstop med najbolj junaške, požrtvovalne, tovariške, odgovorne, zato pa večji nevarnosti
izpostavljene voditelje narodnoosvobodilnega boja in je bilo torej moralno visoko vredno dejanje. Samo domnevam lahko,
da o tem ni obvestil Kocbeka, ker v tistem času KP še ni stopila iz ilegale v javnost.
Toda o svoji odločitvi sredi vojne vihre bi lahko kaj relevantnega povedal samo Janez Stanovnik, nikakor pa ne samozvani
»zgodovinar«, še toliko manj, če to počne z očitnim namenom moralno in politično diskvalificirati človeka, ki je imel med
pretežno večino prebivalcev Slovenije zelo visok ugled in popularni naziv »oče naroda«. Žal to ni mogoče, zato je ta poskus
Stanovnikove diskvalifikacije moralno nizkotno dejanje, ki ga ne more opravičiti nobeno sklicevanje na tako imenovano
resnico. Ta ima že na ravni domnev dva obraza in je že zato neprimerna za kakršnakoli moralizatorska in politikantska
obsojanja.
Zato sem prepričan, da bo Janez Stanovnik ostal zapisan v zgodovinskem spominu slovenskega naroda kot velika in vsega
spoštovanja vredna osebnost, kljub vsem poskusom njegove osebne diskvalifikacije in s tem diskvalifikacije narodno-
osvobodilnega gibanja, ki mu je pripadal.
LJUBO BAVCON
Re: Družbene anomalije: fašizem
Oglasil se je "ugledni" Bavcon, oče revolucionarnega prava, ki za vsako ceno brani sistem mimo prava, dokazov in dejstev oziroma je pravo zato, da brani naše, leve.
Res je pravi, da govori o ugledu in predvsem resnici. Namesto, da bi se skrili v mišjo luknjo, komunistični kriminalci danes vsem zviška delijo moralne nauke. Ni bilo zadosti, da so uničili Jugoslavijo, danes kradejo milijarde in si lastijo tudi to navidezno demokracijo.
Seveda ne bo prebral, bo pa komentiral. Seveda bo sovražil in sovraštva obtoževal druge. Same svetle osebnosti, za njimi pa skladovnice človeških kosti.
Za konec pa še pozicija slovenskega sodstva na indeksu neodvisnosti sodstva:
https://reports.weforum.org/pdf/gci-201 ... OSQ144.pdf
Slovenija, ki je po bdp-ju okoli 30. mesta na svetu, je po neodvisnosti sodstva 76. od 137 držav (podatki za 2018). Pred nami so biseri od držav kot so Lesoto, Ruanda, Malawi, Kenija in Tanzanija. No, za nami so Hrvati in Poljaki. Da boste naslednjič, ko boste poslušali pravljice o nedopustnih posegih v neodvisnost sodstva vedeli, kje smo in kdo smo na tem planetu. Za domačo nalogo pa razmislek od koga so potem odvisni naši pravosodni kadri, če že niso neodvisni.
Za levičarje domača naloga ni potrebna, ker je za vas pretežka.
To zbira Svetovna banka in tule je še malo drugačen pregled s karto. Parametri so tudi razloženi.
https://tcdata360.worldbank.org/indicat ... =2007,2017
Avstrijci so 21., Slovenija 76., Italijani 65. Hrvati 114. in Madžari 101.
Res je pravi, da govori o ugledu in predvsem resnici. Namesto, da bi se skrili v mišjo luknjo, komunistični kriminalci danes vsem zviška delijo moralne nauke. Ni bilo zadosti, da so uničili Jugoslavijo, danes kradejo milijarde in si lastijo tudi to navidezno demokracijo.
Seveda ne bo prebral, bo pa komentiral. Seveda bo sovražil in sovraštva obtoževal druge. Same svetle osebnosti, za njimi pa skladovnice človeških kosti.
Za konec pa še pozicija slovenskega sodstva na indeksu neodvisnosti sodstva:
https://reports.weforum.org/pdf/gci-201 ... OSQ144.pdf
Slovenija, ki je po bdp-ju okoli 30. mesta na svetu, je po neodvisnosti sodstva 76. od 137 držav (podatki za 2018). Pred nami so biseri od držav kot so Lesoto, Ruanda, Malawi, Kenija in Tanzanija. No, za nami so Hrvati in Poljaki. Da boste naslednjič, ko boste poslušali pravljice o nedopustnih posegih v neodvisnost sodstva vedeli, kje smo in kdo smo na tem planetu. Za domačo nalogo pa razmislek od koga so potem odvisni naši pravosodni kadri, če že niso neodvisni.
Za levičarje domača naloga ni potrebna, ker je za vas pretežka.
To zbira Svetovna banka in tule je še malo drugačen pregled s karto. Parametri so tudi razloženi.
https://tcdata360.worldbank.org/indicat ... =2007,2017
Avstrijci so 21., Slovenija 76., Italijani 65. Hrvati 114. in Madžari 101.
Re: Družbene anomalije: fašizem
Svetlana Slapšak: Partizani su veći frajeri od svih drugih
http://penbih.ba/2020/11/svetlana-slaps ... AkcZtikTyQ
"Antifašistički urbani pokreti su sve moćniji u svetu, pa i u spaljenom i probušenom koritu bivše Jugoslavije. Mladi imaju načine
da saznaju šta je bila borba protiv nacizma i fašizma, i neće da progutaju izjednačavanje komunizma sa njima. U svakom slučaju,
partizani su veći frajeri i neuporedivo više kul od svih drugih. Kultura levice je zabavna, inspirativna, pametna, desnica je glupa
i dosadna. Gde je dilema? U takvom imaginariju nacionalizam bledi i postaje nevažan."
http://penbih.ba/2020/11/svetlana-slaps ... AkcZtikTyQ
"Antifašistički urbani pokreti su sve moćniji u svetu, pa i u spaljenom i probušenom koritu bivše Jugoslavije. Mladi imaju načine
da saznaju šta je bila borba protiv nacizma i fašizma, i neće da progutaju izjednačavanje komunizma sa njima. U svakom slučaju,
partizani su veći frajeri i neuporedivo više kul od svih drugih. Kultura levice je zabavna, inspirativna, pametna, desnica je glupa
i dosadna. Gde je dilema? U takvom imaginariju nacionalizam bledi i postaje nevažan."
Re: Družbene anomalije: fašizem
Tribuna ob najavi novega filma Lordana Zafranovića Otroci s Kozare.
Obvezno branje za ljubitelje hudojamskih ustašev in druge janšiste.
Dok god netko od Hrvata ne klekne u Jasenovcu i zatraži oprost,
neće biti mira
https://www.portalnovosti.com/dok-god-n ... -biti-mira
piše Goran Borković
Smatram da moj film o djeci s Kozare, koji simbolički financira Srbija, mora imati i hrvatskog producenta.
Dok god netko od nas Hrvata ne klekne u Jasenovcu i zatraži neku vrstu oprosta, kao što je to napravio Willy
Brandt, neće biti mira oko tog pitanja, kazao je na tribini SPD-a ‘Privrednik‘ redatelj Lordan Zafranović.
Kozaračka djeca – žrtve po drugi put naziv je prve tribine SPD-a ‘Privrednik‘ održane u novim uvjetima preko
podcasta i bez publike. Gosti Saše Kosanovića bili su povjesničarka i članica Upravnog vijeća JUSP Jasenovac
Nataša Mataušić, inače autorica doktorske disertacije ‘Diana Budisavljević i građanska akcija spašavanja djece
– žrtava ustaškoga režima‘ na osnovu koje je nedavno objavila knjigu, povjesničar iz Arhiva Srba u Hrvatskoj
i novinar Tihomir Ponoš te redatelj Lordan Zafranović, koji se priključio putem interneta kako bi govorio o
novom filmu u kojem će se baviti baš sudbinom kozaračke djece.
Razgovor je započeo o pokušaju nametanja povijesnog revizionizma u Hrvatskoj u čiju svrhu se koristi i napad
partizanskih snaga na Jastrebarsko i uzimanje djece iz tamošnjeg logora. – Za taj napad su znala i djeca, koja
su bila na vezi s partizanima, kao i ustaše koje su se povukle iz Jastrebarskog, ostavljajući tek jednu jedinicu
domobrana koju su partizani razbili. Partizani su poveli između 700 do 900 djece sa sobom u šumu. Kako je dio
njih bio u slabom zdravstvenom stanju, jer su mjesec dana prije došli u logor, njih 400 je vraćeno u Jasku.
Stariji su otišli s partizanima. Jedan dio otišao je za Sloveniju, a drugi se vratio kućama na Baniji i Kordunu ili
otišao dalje za Bosnu. Radilo se o opravdanoj oružanoj akciji koju ne treba komemorirati, s obzirom da među
djecom i onima koji su ih čuvali u prihvatilištu nije bilo žrtava – kazala je Nataša Mataušić, naglasivši da je
smrtnost djece u Jastrebarskom bila velika te da ih je više od 400 umrlo od tifusa.
Podsjetila je da na logor u Gornjoj Rijeci gdje je po zapovijedi zloglasnog ustaše Maksa Luburića bilo poslano
400 najljepših dječaka i djevojčica s ciljem odgoja u hrvatskom duhu kojim je upravljala Ustaška nadzorna
služba. Kako se radilo o logoru u kojem su prije bili Židovi i Srbi i gdje je vladala velika zaraza, od 400 djece
njih 90 je umrlo u roku od nekoliko dana, a uvjeti su bili užasni tako da je njih deset spavalo u jednom krevetu.
Prema Ponoševim riječima, povijesni revizionizam započeo je početkom 90-ih, a zadnjih godina se dodatno
zahuktao. - Danas više nije čudno u javnom prostoru čuti tvrdnje da je Ante Pavelić skrbio o kozaračkoj djeci,
što je ravno silasku s uma. Postavlja se pitanje zašto je Pavelić skrbio o njima? Jer su ostala bez roditelja.
Zašto su ostala bez roditelja? Odgovor je jasan. Roditelji su većinom bili Srbi koji nisu preko noći postali loši
očevi i majke koji su potjerali djecu pa je došao Pavelić da brine o njima. Istina je da su ustaše uništile njihove
porodice i otjerali roditelje u logore ili ih pobili.
Govoriti da je čovjek koji ih je pretvorio u siročad njihov skrbnik predstavlja ozbiljnu mentalnu retardaciju
– rekao je Ponoš, kritizirajući Ministarstvo branitelja koje financijski podržava udruge koje zastupaju takve
stavove. Ponoš kaže da je duže vremena praksa u Hrvatskoj da državna tijela imaju jednu priču za unutrašnjo-
političke potrebe, a druge za međunarodnu zajednicu, kao i da se neki uporno trude Hrvatsku prevesti u tabor
poraženih u Drugom svjetskom ratu, koja je bila strana zla.
Nataša Mataušić je spomenula da zagovornici revizionizma imaju prilično medijskog prostora za iznošenje svojih
stavova. Spomenula je pritom primjer Igora Vukića i njegovo gostovanje u Podcastu Velebit gdje je iznio veliku
‘količinu laži i odvratnosti‘, prikazujući partizanski otpor na Kozari kao ilegalan napad na državu prilikom kojeg
su ustaše spašavale djecu. - Davanje prostora takvim ljudima je u doslovnom smislu ne samo negiranje genocida,
nego i Holokausta, koje treba zabraniti zakonom. Na žalost, naša vlast je nelojalna i reagira onako kako misle da
im u određenom trenutku odgovara – istaknula je Nataša Mataušić.
Zafranović je ispričao dojmove nakon posjeta Jasenovcu 80-ih godina kada ga je, kako je rekao, uhvatio strah
kad je shvatio grozotu masovnog zla koju su naši susjedi napravili. - Vraćajući se s ekipom u kombiju svi smo
pjevali arije kako bismo izbacili tu strahotu iz sebe, nakon čega sam odlučio snimiti film o Jasenovcu koji
nikada u Hrvatskoj nije javno prikazan, ali je ipak našao svoj put do publike i osvojio Grand Prix u Beogradu
i bio kandidiran za Oscara. Imali smo velike šanse, ali je reagirao Josip Vrhovec i zatražio da se hitno vrati
u zemlju tako da na kraju nije konkurirao za veliku nagradu– ispričao je Zafranović, pozvavši na borbu protiv
revizije povijesti da ‘kriknemo protiv užasa koji se događao u NDH‘.
Rekao je da je zbog filmova koje je radio morao emigrirati i da je on i danas politički problem, s obzirom da
35 godina nije dobio niti lipe od hrvatske kinematografije te da je oko prikazivanja svog filma o Jasenovcu
- čiji je HRT producent a nikada na toj televiziji nije bio prikazan - pisao i predsjedniku Zoranu Milanoviću.
- I dalje mislim da film o djeci Kozare, koji simbolički financira Srbija, mora imati i hrvatskog producenta.
Dok god netko od nas Hrvata ne klekne u Jasenovcu i zatraži neku vrstu oprosta, kao što je to napravio Willy
Brandt, neće biti mira oko tog pitanja. Važno je da ljudi vide taj film, da ga eduaktivno pogledaju i oni mladi
ljudi koji dižu desnicu na stadionima kako bi shvatili koliko je zla napravila ta tvorevina. Kad sam radio svoje
filmove, poput ‘Testamenta‘ ili ‘Okupacije u 26 slika‘, skinuo sam tu ustašku sjenu sa sebe. Radio sam filmove
kako bi se ljudi zapitali kako je moguće da se to desilo u našoj sredini - kazao je Zafranović, ističući da je
fašističko zlo u Europi sankcionirano, a da se u Hrvatskoj još uvijek čeka s tim. Drago mi je što je došlo do
nekakvih korake, koji su iako mali, vrlo značajni za nas. Moramo polako gaziti za njima i ići dalje, zaključio
je redatelj.
Inzistiranje vlasti u Jugoslaviji na brojci od 700.000 stradalih u Jasenovcu, za potrebe ratne odštete, veliki
je krimen te države kao i da se svi relevantni povjesničari danas slažu da ukupna brojka stradalih ne prelazi
130.000, tvrdi Tihomir Ponoš, dok je Nataša Mataušić kazala da se logor ne može doživjeti u cjelini sve svoje
strahote dok se ne posjeti i Gradina, u susjednoj Bosni i Hercegovini, gdje se nalaze i masovne grobnice te
da bi trebalo napraviti skelu koja bi posjetioce prevozila preko Save, baš kao što se to radilo s logorašima.
Spomenula je također i rasprave oko natpisa na spomen-ploči Diani Budisavljević koja bi trebala biti postavljena
na njenoj rodnoj kući u austrijskom Innsbrucku oko toga da li na ploči treba pisati da je spašavala srpsku djecu
ili jednostavno – djecu.
Obvezno branje za ljubitelje hudojamskih ustašev in druge janšiste.
Dok god netko od Hrvata ne klekne u Jasenovcu i zatraži oprost,
neće biti mira
https://www.portalnovosti.com/dok-god-n ... -biti-mira
piše Goran Borković
Smatram da moj film o djeci s Kozare, koji simbolički financira Srbija, mora imati i hrvatskog producenta.
Dok god netko od nas Hrvata ne klekne u Jasenovcu i zatraži neku vrstu oprosta, kao što je to napravio Willy
Brandt, neće biti mira oko tog pitanja, kazao je na tribini SPD-a ‘Privrednik‘ redatelj Lordan Zafranović.
Kozaračka djeca – žrtve po drugi put naziv je prve tribine SPD-a ‘Privrednik‘ održane u novim uvjetima preko
podcasta i bez publike. Gosti Saše Kosanovića bili su povjesničarka i članica Upravnog vijeća JUSP Jasenovac
Nataša Mataušić, inače autorica doktorske disertacije ‘Diana Budisavljević i građanska akcija spašavanja djece
– žrtava ustaškoga režima‘ na osnovu koje je nedavno objavila knjigu, povjesničar iz Arhiva Srba u Hrvatskoj
i novinar Tihomir Ponoš te redatelj Lordan Zafranović, koji se priključio putem interneta kako bi govorio o
novom filmu u kojem će se baviti baš sudbinom kozaračke djece.
Razgovor je započeo o pokušaju nametanja povijesnog revizionizma u Hrvatskoj u čiju svrhu se koristi i napad
partizanskih snaga na Jastrebarsko i uzimanje djece iz tamošnjeg logora. – Za taj napad su znala i djeca, koja
su bila na vezi s partizanima, kao i ustaše koje su se povukle iz Jastrebarskog, ostavljajući tek jednu jedinicu
domobrana koju su partizani razbili. Partizani su poveli između 700 do 900 djece sa sobom u šumu. Kako je dio
njih bio u slabom zdravstvenom stanju, jer su mjesec dana prije došli u logor, njih 400 je vraćeno u Jasku.
Stariji su otišli s partizanima. Jedan dio otišao je za Sloveniju, a drugi se vratio kućama na Baniji i Kordunu ili
otišao dalje za Bosnu. Radilo se o opravdanoj oružanoj akciji koju ne treba komemorirati, s obzirom da među
djecom i onima koji su ih čuvali u prihvatilištu nije bilo žrtava – kazala je Nataša Mataušić, naglasivši da je
smrtnost djece u Jastrebarskom bila velika te da ih je više od 400 umrlo od tifusa.
Podsjetila je da na logor u Gornjoj Rijeci gdje je po zapovijedi zloglasnog ustaše Maksa Luburića bilo poslano
400 najljepših dječaka i djevojčica s ciljem odgoja u hrvatskom duhu kojim je upravljala Ustaška nadzorna
služba. Kako se radilo o logoru u kojem su prije bili Židovi i Srbi i gdje je vladala velika zaraza, od 400 djece
njih 90 je umrlo u roku od nekoliko dana, a uvjeti su bili užasni tako da je njih deset spavalo u jednom krevetu.
Prema Ponoševim riječima, povijesni revizionizam započeo je početkom 90-ih, a zadnjih godina se dodatno
zahuktao. - Danas više nije čudno u javnom prostoru čuti tvrdnje da je Ante Pavelić skrbio o kozaračkoj djeci,
što je ravno silasku s uma. Postavlja se pitanje zašto je Pavelić skrbio o njima? Jer su ostala bez roditelja.
Zašto su ostala bez roditelja? Odgovor je jasan. Roditelji su većinom bili Srbi koji nisu preko noći postali loši
očevi i majke koji su potjerali djecu pa je došao Pavelić da brine o njima. Istina je da su ustaše uništile njihove
porodice i otjerali roditelje u logore ili ih pobili.
Govoriti da je čovjek koji ih je pretvorio u siročad njihov skrbnik predstavlja ozbiljnu mentalnu retardaciju
– rekao je Ponoš, kritizirajući Ministarstvo branitelja koje financijski podržava udruge koje zastupaju takve
stavove. Ponoš kaže da je duže vremena praksa u Hrvatskoj da državna tijela imaju jednu priču za unutrašnjo-
političke potrebe, a druge za međunarodnu zajednicu, kao i da se neki uporno trude Hrvatsku prevesti u tabor
poraženih u Drugom svjetskom ratu, koja je bila strana zla.
Nataša Mataušić je spomenula da zagovornici revizionizma imaju prilično medijskog prostora za iznošenje svojih
stavova. Spomenula je pritom primjer Igora Vukića i njegovo gostovanje u Podcastu Velebit gdje je iznio veliku
‘količinu laži i odvratnosti‘, prikazujući partizanski otpor na Kozari kao ilegalan napad na državu prilikom kojeg
su ustaše spašavale djecu. - Davanje prostora takvim ljudima je u doslovnom smislu ne samo negiranje genocida,
nego i Holokausta, koje treba zabraniti zakonom. Na žalost, naša vlast je nelojalna i reagira onako kako misle da
im u određenom trenutku odgovara – istaknula je Nataša Mataušić.
Zafranović je ispričao dojmove nakon posjeta Jasenovcu 80-ih godina kada ga je, kako je rekao, uhvatio strah
kad je shvatio grozotu masovnog zla koju su naši susjedi napravili. - Vraćajući se s ekipom u kombiju svi smo
pjevali arije kako bismo izbacili tu strahotu iz sebe, nakon čega sam odlučio snimiti film o Jasenovcu koji
nikada u Hrvatskoj nije javno prikazan, ali je ipak našao svoj put do publike i osvojio Grand Prix u Beogradu
i bio kandidiran za Oscara. Imali smo velike šanse, ali je reagirao Josip Vrhovec i zatražio da se hitno vrati
u zemlju tako da na kraju nije konkurirao za veliku nagradu– ispričao je Zafranović, pozvavši na borbu protiv
revizije povijesti da ‘kriknemo protiv užasa koji se događao u NDH‘.
Rekao je da je zbog filmova koje je radio morao emigrirati i da je on i danas politički problem, s obzirom da
35 godina nije dobio niti lipe od hrvatske kinematografije te da je oko prikazivanja svog filma o Jasenovcu
- čiji je HRT producent a nikada na toj televiziji nije bio prikazan - pisao i predsjedniku Zoranu Milanoviću.
- I dalje mislim da film o djeci Kozare, koji simbolički financira Srbija, mora imati i hrvatskog producenta.
Dok god netko od nas Hrvata ne klekne u Jasenovcu i zatraži neku vrstu oprosta, kao što je to napravio Willy
Brandt, neće biti mira oko tog pitanja. Važno je da ljudi vide taj film, da ga eduaktivno pogledaju i oni mladi
ljudi koji dižu desnicu na stadionima kako bi shvatili koliko je zla napravila ta tvorevina. Kad sam radio svoje
filmove, poput ‘Testamenta‘ ili ‘Okupacije u 26 slika‘, skinuo sam tu ustašku sjenu sa sebe. Radio sam filmove
kako bi se ljudi zapitali kako je moguće da se to desilo u našoj sredini - kazao je Zafranović, ističući da je
fašističko zlo u Europi sankcionirano, a da se u Hrvatskoj još uvijek čeka s tim. Drago mi je što je došlo do
nekakvih korake, koji su iako mali, vrlo značajni za nas. Moramo polako gaziti za njima i ići dalje, zaključio
je redatelj.
Inzistiranje vlasti u Jugoslaviji na brojci od 700.000 stradalih u Jasenovcu, za potrebe ratne odštete, veliki
je krimen te države kao i da se svi relevantni povjesničari danas slažu da ukupna brojka stradalih ne prelazi
130.000, tvrdi Tihomir Ponoš, dok je Nataša Mataušić kazala da se logor ne može doživjeti u cjelini sve svoje
strahote dok se ne posjeti i Gradina, u susjednoj Bosni i Hercegovini, gdje se nalaze i masovne grobnice te
da bi trebalo napraviti skelu koja bi posjetioce prevozila preko Save, baš kao što se to radilo s logorašima.
Spomenula je također i rasprave oko natpisa na spomen-ploči Diani Budisavljević koja bi trebala biti postavljena
na njenoj rodnoj kući u austrijskom Innsbrucku oko toga da li na ploči treba pisati da je spašavala srpsku djecu
ili jednostavno – djecu.
Re: Družbene anomalije: fašizem
O nakupu orožja
Tonin je včeraj priznal, da velik delež 780 milijonov sploh ne bi bil porabljen za povečanje obrambnih kapacitet Slovenije,
temveč za podporo ameriškemu imperializmu in NATO misij na Bližnjem vzhodu. Na soočenju z Mescem je Tonin dejal, da je
oklepnike potrebno kupit za zaščito naših vojakov na tujih misijah (beri Irak, Afganistan ipd., kjer so se v preteklosti dogajali
raznorazni incidenti). Slovenska vojska torej kljub veliki investiciji ne bi dobila veliko, dobil bi NATO, ki izvaja te tuje misije.
Kaj pa sploh počnejo slovenski vojaki na teh tujih misijah? Slovenija nima tam nobenih takšnih interesov, ki bi zahtevali vojaško
prisotnost. Edino kar tam počnejo naši vojaki je to, da delajo za NATO in ameriški imperializem. Če bi se tistih pet ali deset
vojakov vrnilo domov, po Toninovi logiki sploh ne bi potrebovali investicije v vojsko. Morda pa odpoklic teh vojakov sploh ni
slaba ideja, prihranili bi, pa še čistejšo vest bi imeli...
Kakorkoli že, predlagatelji investicije zavajajo narod, češ da bi šlo 780 milijonov za obrambo države, medtem ko bi pravzaprav
velik delež šel izključno za NATO misije. In to počnejo v času, ko krvavo potrebujemo denar za zdravstvo in druge zadeve -
sramota.
(Matjaž Mavrič)
Tonin je včeraj priznal, da velik delež 780 milijonov sploh ne bi bil porabljen za povečanje obrambnih kapacitet Slovenije,
temveč za podporo ameriškemu imperializmu in NATO misij na Bližnjem vzhodu. Na soočenju z Mescem je Tonin dejal, da je
oklepnike potrebno kupit za zaščito naših vojakov na tujih misijah (beri Irak, Afganistan ipd., kjer so se v preteklosti dogajali
raznorazni incidenti). Slovenska vojska torej kljub veliki investiciji ne bi dobila veliko, dobil bi NATO, ki izvaja te tuje misije.
Kaj pa sploh počnejo slovenski vojaki na teh tujih misijah? Slovenija nima tam nobenih takšnih interesov, ki bi zahtevali vojaško
prisotnost. Edino kar tam počnejo naši vojaki je to, da delajo za NATO in ameriški imperializem. Če bi se tistih pet ali deset
vojakov vrnilo domov, po Toninovi logiki sploh ne bi potrebovali investicije v vojsko. Morda pa odpoklic teh vojakov sploh ni
slaba ideja, prihranili bi, pa še čistejšo vest bi imeli...
Kakorkoli že, predlagatelji investicije zavajajo narod, češ da bi šlo 780 milijonov za obrambo države, medtem ko bi pravzaprav
velik delež šel izključno za NATO misije. In to počnejo v času, ko krvavo potrebujemo denar za zdravstvo in druge zadeve -
sramota.
(Matjaž Mavrič)
Re: Družbene anomalije: fašizem
Še en zapis o veliki Zori Konjajev, tokrat je to nekrolog ZZB.
𝐩𝐫𝐨𝐟. 𝐝𝐫. 𝐬𝐜𝐢. 𝐙𝐎𝐑𝐀 𝐊𝐎𝐍𝐉𝐀𝐉𝐄𝐕 (𝟏𝟗𝟐𝟏 – 𝟐𝟎𝟐𝟎)
Dr. Zora Konjajev se je rodila 21. 12. 1921 na Ptuju materi Alojziji Čubej in očetu Albinu Stritarju, učitelju
in glasbeniku. Dr. Konjajeva je bila živi glasnik in v nekem smislu personifikacija partizanske sanitete. Kot
partizanska bolničarka – instrumentarka, ni bila samo osebno udeležena v eni najbolj veličastnih epopej
partizanske narodnoosvobodilne borbe, ampak je to epopejo popisovala v številnih publikacijah, kakor
tudi v javnih nastopih, na spominskih svečanostih in prireditvah. Zora Konjajev je bila živi simbol največje
vrednote NOB – borbe za preživetje človeka in celega naroda.
Kot študentka medicine se je Zora Konjajev, takoj v prvih dneh odpora, vključila v ilegalno mrežo OF in
kot taka skrbela za prikrito zdravljenje ranjenih partizanov, zbiranje sanitetnega materiala in širjenja
informativnega gradiva OF. Okupator je ob pomoči izdajalskih kolaborantov odkril to njeno aktivnost in je
zato morala s komaj rojenim otrokom oditi v partizane, njen mož pa je že pred tem padel na Golobarju in
bil odlikovan z redom narodnega heroja.
Zora Konjajev je takoj po begu iz Ljubljane delovala v civilni partizanski bolnici v Kanižarici (pod vodstvom
dr. Cizlja), kjer je tudi asistirala dr. Breclju in dr. Lavriču ter dr. Novaku, ki so s skrajnimi napori skušali
rešiti – žal brez uspeha – življenje komandanta Staneta. Po osvoboditvi se je Zora Konjajev posvetila svojemu
zdravniškemu poklicu in znanstvenemu delo na področju porodništva in pediatrije. V svojem znanstvenem
delu je dosegla najvišje znanstvene standarde in mednarodna priznanja.
Zora Konjajev je poleg znanstvenega in zdravniškega dela opravila epohalno delo publicističnega prikaza
partizanske sanitete. Njene publikacije dokumentirano opisujejo delovanje 260 konspirativnih partizanskih
bolnic, od katerih je okupator odkril same dve, kakor tudi zdravljenje 22.000 ranjencev, med katerimi so
bili tudi zavezniški letalci, ki so se rešili nad našim ozemljem, pa tudi nekateri ranjenci iz sovražnikovih
enot.
Zorina publicistika o partizanski saniteti je postavila trajni spomenik temu dokazu humanizma, zvestobe
civilizaciji in junaštva slovenskih zdravnikov: tretjina usposobljenih zdravnikov se je pridružila partizanskemu
odporu, prav toliko pomožnega zdravstvenega osebja; vrhovi slovenskega zdravstva so stopili v partizanske
vrste : dr. Neubauer, dr. Lavrič, dr. Novak, dr. Lunaček, itd.
Zora Konjajev je bila prejemnica Zlate plakete ZZB (2012) in Listine ZZB (2017) kot najvišjega priznanja za
njena dejanja človečnosti in vere v zgodovinsko pravičnost slovenskega narodno osvobodilnega boja.

𝐩𝐫𝐨𝐟. 𝐝𝐫. 𝐬𝐜𝐢. 𝐙𝐎𝐑𝐀 𝐊𝐎𝐍𝐉𝐀𝐉𝐄𝐕 (𝟏𝟗𝟐𝟏 – 𝟐𝟎𝟐𝟎)
Dr. Zora Konjajev se je rodila 21. 12. 1921 na Ptuju materi Alojziji Čubej in očetu Albinu Stritarju, učitelju
in glasbeniku. Dr. Konjajeva je bila živi glasnik in v nekem smislu personifikacija partizanske sanitete. Kot
partizanska bolničarka – instrumentarka, ni bila samo osebno udeležena v eni najbolj veličastnih epopej
partizanske narodnoosvobodilne borbe, ampak je to epopejo popisovala v številnih publikacijah, kakor
tudi v javnih nastopih, na spominskih svečanostih in prireditvah. Zora Konjajev je bila živi simbol največje
vrednote NOB – borbe za preživetje človeka in celega naroda.
Kot študentka medicine se je Zora Konjajev, takoj v prvih dneh odpora, vključila v ilegalno mrežo OF in
kot taka skrbela za prikrito zdravljenje ranjenih partizanov, zbiranje sanitetnega materiala in širjenja
informativnega gradiva OF. Okupator je ob pomoči izdajalskih kolaborantov odkril to njeno aktivnost in je
zato morala s komaj rojenim otrokom oditi v partizane, njen mož pa je že pred tem padel na Golobarju in
bil odlikovan z redom narodnega heroja.
Zora Konjajev je takoj po begu iz Ljubljane delovala v civilni partizanski bolnici v Kanižarici (pod vodstvom
dr. Cizlja), kjer je tudi asistirala dr. Breclju in dr. Lavriču ter dr. Novaku, ki so s skrajnimi napori skušali
rešiti – žal brez uspeha – življenje komandanta Staneta. Po osvoboditvi se je Zora Konjajev posvetila svojemu
zdravniškemu poklicu in znanstvenemu delo na področju porodništva in pediatrije. V svojem znanstvenem
delu je dosegla najvišje znanstvene standarde in mednarodna priznanja.
Zora Konjajev je poleg znanstvenega in zdravniškega dela opravila epohalno delo publicističnega prikaza
partizanske sanitete. Njene publikacije dokumentirano opisujejo delovanje 260 konspirativnih partizanskih
bolnic, od katerih je okupator odkril same dve, kakor tudi zdravljenje 22.000 ranjencev, med katerimi so
bili tudi zavezniški letalci, ki so se rešili nad našim ozemljem, pa tudi nekateri ranjenci iz sovražnikovih
enot.
Zorina publicistika o partizanski saniteti je postavila trajni spomenik temu dokazu humanizma, zvestobe
civilizaciji in junaštva slovenskih zdravnikov: tretjina usposobljenih zdravnikov se je pridružila partizanskemu
odporu, prav toliko pomožnega zdravstvenega osebja; vrhovi slovenskega zdravstva so stopili v partizanske
vrste : dr. Neubauer, dr. Lavrič, dr. Novak, dr. Lunaček, itd.
Zora Konjajev je bila prejemnica Zlate plakete ZZB (2012) in Listine ZZB (2017) kot najvišjega priznanja za
njena dejanja človečnosti in vere v zgodovinsko pravičnost slovenskega narodno osvobodilnega boja.

