Komentar s foruma Financ:
https://forum.finance.si/?m=2883923&single
"VLADAVINA PRAVA
Janševo pismo je potrebno gledati v luči svetovnih dogodkov oziroma v luči trenutne razdeljenosti razvitega sveta. Po ulicah ameriških mest že dobro leto potekajo bitke med pravovernimi izgredniki in vsemi ostalimi, ki pridejo mimo. Bitke potekajo tudi, če ni nikogar mimo. V tem primeru so pri roki steklene izložbe in zastonj roba od prebogatih multinacionalk. Ali pa zgradbe javne uprave in spomeniki piscem ameriške ustave, ki ni več aktualna in v skladu z modernimi časi. Popularne tarče so tudi policaji. Čedalje bolj. Ker predstavljajo oblast in red, ki ju je potrebno spremeniti. Mesti Seattle in Portland sta bili nekaj časa zavzeti, bitke pa so potekale tudi po drugih mestih, a so jih ameriške volitve malo pomirile. Če bi zmagal Trump, bi se ulični fajti še stopnjevali, tako pa je vprašanje na kakšen način bo potekalo nadaljevanje uveljavljanja tistega, čemur pravimo tudi kulturni marksizem. Tudi po Evropi je bilo letos zaznati precej vstaj in nezadovoljstva, ki sovpada in se sklicuje tudi na pojav virusa. Virus je le dobrodošla nestabilnost, ki koristi revolucijonarjem podobno, kot je nekoč (v neki lokalni zgodbi) za kamuflažo koristila nemška okupacija.
Poenostavljeno povedano gre za to, da bi nekateri ljudje in njihova gibanja (kulturni marksisti je soliden izraz) želeli svet urejati top-down. Kapitalizem in vse tisto, kar poganja napredek človeštva pa je zgrajeno bottom-up. Zato je očitno, da sta si oba koncepta v nasprotju. XX. stoletje je -s pomočjo popularizacije in infiltracije filozofskih šol kot sta francoski postmodernizem s svojo dekonstrukcijo in nemška frankfurtska šola s kritično metodo- poskrbelo, da je kulturnemu marksizmu, kljub propadu in kompromitaciji socializma v praksi, postopoma uspelo prodreti globoko v sisteme šolanja, v medije (v večino MSM), v campuse in na univerze, v levo in v manj levo liberalnejšo politiko (celo v EPP; Donald Tusk in Luda Mila), v vse številnejše nevladne organizacije, v kulturo, v EU birokracijo, tudi v Hollywood, na športne terene, kjer se po novem pred tekmami kleči in kontemplira….
Ali se ni lepo zavzemati za nekaj, čemur nihče ne more nasprotovati? In pri tem zahtevati milijarde za realizacijo. Gre vendar za enakost, za solidarnost, za zdravo in čisto okolje, za trajnostni razvoj, po novem še za vladavino prava, za bolj pravično družbo in za bolj pravično porazdeljeno bogastvo, dosegljivo tudi za manj sposobne in prizadete…..in khhhhm, da ne bomo politično nekorektni – za bolj počasne. A vendar, najbolj nevaren in najbolj sumljiv bi moral biti ravno diskurz, ki mu ni mogoče nasprotovati. S katerim ni mogoče polemizirati. Ki je kot nekakšna dogma in mantra hkrati. In ki mu je ob tem dovoljeno postajati čedalje bolj nasilen. Tako nasilen, da danes že vsi medijski uredniki, akademiki ali pa direktorji multinacionalk trpijo in pazijo na vsak stavek, ki ga izustijo. Ker se rasizem, homofobija, mizoginija ali fašizem lahko skrivajo v kateremkoli stavku. Sodnikov, ki lahko njihovim karieram izrečejo smrtno obsodbo, pa je poln internet. Tak diskurz in ustrahovanje z njim, je cilj kulturnega marksizma. Zato je danes v razvitem svetu zelo preprosto izgubiti službo. To se že udejanja tudi v praksi. Celo tako daleč, da revolucija spet požira lastne otroke. Strah in ustrahovanje je bistvo ničejanskega izvajanja Volje do moči. Prisvojitev moči je gonilo top-down ideologij. Je leit motiv za šuntanje zadnjega, najmlajšega in najbolj zaplankanega bruca s FDV.
Skratka top-down koncepti za uveljavljanje moči se skrivajo v klimatskih spremembah, v Antifa, LGBT, #metoo, BLM, v anti borznih 99%, v feminističnih in številnih drugih gibanjih, v floskulah o rušenju in spreminjanju obstoječega »sistema«, v jadikovanjih o sovražnem govoru, rasizmu, homofobiji in fašizmu, v politični korektnosti, v nenadzorovanem uvozu migrantov, v zahtevah po spremembah vrednot, v publicistiki »uglednih« intelektualcev in akademikov družboslovja in humanistike raznih sort, v nažiganjih proti kapitalizmu (prikrito imenovanem neoliberalizem ali po novem iliberalizem), v politikah Bernijev Sandersov in Justinov Trudeaujev tega sveta, pa tudi v na novo izumljenih konceptih Evropske skupnosti, ki ne bo več financirala držav, ki imajo težave z izvajanjem vladavine prava (izraz, ki pove še manj kot ustavni pojem pravna država), kar je -podobno kot fašizem, politična korektnost ali sovražni govor- raztegljivo do roba vesolja.
Kdor je kdaj imel izkušnjo s političnim top-down sistemom, kot je npr. socializem, in se je iz njega nekako izmotal, zavoha kulturne marksiste že na daleč. Ja, točno to so v prvi vrsti Višegrajske države, ki vstopa v Evropo niti slučajno nočejo podoživljati z neizmerno srečo, ki so jo doživljali s top-down diktaturo znotraj sovjetskega bloka. Madžari, Poljaki, Čehi, Slovaki pa tudi Balti so želeli vstopiti v demokratično Evropsko skupnost in ne ponovno v centralno in arbitrarno upravljan centralistični in socijalistični sovjetski blok. Kaj če imajo višegrajci prav in jim nihče ne verjame v opozarjanju pred navidezno pravičnostjo in korektnostjo aktualnih dedičev idej evrokomunizma, ki sedijo v Bruslju in Štrasburu in se teh svojih vrlin v budnem in z evri navdihujočem stanju niti ne zavedajo. Ker gre za nezavedno, hehe po Freudu in Vodebu. Ker se itak zavzemajo le za pravične stvari, no ja in za trajnostne, skratka za vse take, ki se jim ne da nasprotovati in so kul tržna niša za nesposobno birokracijo, ki lahko tiska in deli milijarde. Kaj, če so slučajno višegrajske države, kot tisti prvi ljudje, ki so nekoč davno opazili in trdili, da je zemlja zelo verjetno okrogla? Kaj če vas dragi bralec, ravno vaša vzgoja, prepričljivost MSM, ki jim sledite in verjamete in vaš življenski nazor onemogočajo, da bi vsaj za trenutek pomislili, da top-down vsiljevanje pravil in zakonitosti morda ni tista svoboda, ki si jo želite. Virus gor ali dol. Drugo leto ob tem času ga tako ali tako ne bo več. Lahko pa, da bo pri nas leva vlada in ne bo več slabih novic, dela pa tudi nobenega. Razen priprav za nacionalizacijo, kooperativo z delavsko participacijo, novo ustavo, izhodom iz evrosistema in kar je še tega. Ker tako ne gre več (copyright by Jaša Jenull). Če so se ZDA za las znebile Sandersa, zakaj bi se mi demokratičnega socializma. Itak, da bi bil čisto drugačen od drugih socializmov."