Obvezno branje za vse ljubitelje "najbolj svobodne in demokratične države na svetu".
Ameriški holokavst
David E. Stannard z neverjetnimi in grozljivimi detajli, ki jih izčrpno podpirajo zadnje demografske,
geografske in antropološke ugotovitve (samo opomb je v knjigi za 61 obsežnih strani), opisuje množično
uničevanje družb »Novega sveta« po prvem stiku z zahodno »civilizacijo«, uničevanje, ki je trajalo več
ko štiristo let in ki se – na drugačne načine – marsikje nadaljuje še danes.
Vlada ponovno izrablja oblast in prioriteto daje kapitalu, namesto dobrobiti ljudi in okolja. Zaradi lobističnih dogovorov, ki
se dogajajo mimo javnega nadzora, ponovno odpirajo vrata korupciji, ignorirajo odločitve ustavnega sodišča in razprodajajo
naša sredstva in naše okolje!
Z napadi na nevladne okoljske organizacije v javnem interesu, je vlada želela samovoljno posegati v naravo, na način, da bi
civilno družbo izločali iz postopkov. Skoraj 37 tisoč se nas je s podpisom peticije NARAVE NE DAMO postavilo po robu tretjemu
protikoronskemu zakonu in razprodaji narave. Skupaj smo zahtevali varno in demokratično prihodnost za vse. Oblast nas je
ignorirala in zakon vseeno sprejela, naš GLAS UPORA je upoštevalo ustavno sodišče in zakon ustavilo. BITKA PA ŠE VEDNO NI
KONČANA!
Ministrstvo za okolje in prostor je v javno razpravo dalo nov gradbeni zakon, s katerim želi zaobiti odločbo ustavnega sodišča.
Minister Vizjak hoče gradbenim in energetskim lobijem zabetonirati gladko pot do 7,7 milijarde vrednih investicij. Zgled za
prihodnje gradbene posege je TEŠ 3, kjer so se omastile leve in desne strankarske klike. Javni interes jim je le v napoto.
ODPIRA SE VRATA NOVIM KORUPTIVNIM POSLOM.
OGROŽENA JE NARAVA.
OGROŽENO JE ZDRAVJE NAS IN NAŠIH OTROK.
OGROŽENA JE TRANSPARENTNOST PORABE NAŠIH, JAVNIH SREDSTEV.
NAPADENA JE SOCIALNA DRŽAVA.
ZATO SE VIDIMO V PETEK OB 19:00 NA PREŠERNOVEM TRGU!
Zahtevamo trajnostni razvoj in varstvo narave, transparentnost nad javno porabo sredstev in spoštovanje odločitev ustavnega
sodišča!
Države ne damo za gradbeno jamo!
Svetlana Slapšak Janšizem in cenzura
Večer, V soboto, 29. 8. 2020
Če iščemo tisto odliko janšizma kot sistema političnega vedenja, v kateri njegovi sledilci najbolj uživajo in so jo, za razliko od našizma, pripravljeni javno zagovarjati, je to nedvomno cenzura. Najbolj očiten primer se nam ponuja prav te dni. Ni pomembno, da podati o številu slovenskih državljanov na Hrvaškem niso znani ali da jih sploh ni (za politiko je to isto), ni pomembna očitna farsa z vladnim govorcem, ki v miru pospravi svojo vilo ter nato razglasi rdeči alarm, ni pomembna javna sramota, pomembno je le, da se nekaj nekomu prepove: številki, višji od 10 tisoč, se vlada ne more upreti, če že ni mogoče prepovedati petkovih protestov. Za neko bodočo propagandno rabo ne bi bilo slabo, da se v javnosti pojavi fantomska skupina najmanj sto tisoč bogatih upokojencev, ki poležavajo v svojih vilah in na jahtah ter si z bankovci, ki so jih med epidemijo prejeli od države, prižigajo kubanske cigare. Pretirano? Niti najmanj! Kaj je to v primerjavi s pojasnilom ministra, da so državljani predvideli ukrepe ter še pred njihovo objavo, torej pravočasno odšli iz Hrvaške. Glede ene stvari ima prav, vlada je res predvidljiva. Če lahko Trump napove nestrinjanje z rezultati volitev, potem se menda lahko tudi Pivčeva dela Francoza ob izglasovani nezaupnici, Hojs pa ob neodprti kuverti. V bližnji prihodnosti tako lahko pričakujemo, da bo rezultat 3:0 na neki nogometni tekmi razglašen za razhajanje mnenj, ki se potem konča z množičnim pretepom. Kajti pred njimi je toliko „projektov“ v splošno korist!
Do tega nas, neposredno ali posredno, pripelje cenzura. Preveč dobrohotno zavračanje cenzure pa na primer vodi k temu, da Pivčeva nastopa v javnosti in ji novinarji zastavljajo vprašanja, ne da bi kdorkoli od nje lahko pričakoval razumne odgovore. Sodeč po po šestmesečni politiki te vlade cenzuriranje sploh ni tako zahtevno, vsebinsko pa je to pravzaprav največji del dela vlade. Meja med razumnimi ukrepi ob epidemiji in samovoljo medsebojno neusklajenih predstavnikov oblasti je že zdavnaj zabrisana, simbolno od prihoda Milana Kreka na mesto novega direktorja NIJZ. Toda cenzura ima veliko bolj raznolike oblike in razsežnosti.
Medijski center SDS že nekaj let z vztrajnim ponavljanjem prepričuje svojo publiko, da je biti levo od njih nekaj nemoralnega, nedopustnega, tudi nezakonitega. Neobveščeni posameznik, obremenjen s svojim položajem in frustracijami, utišan s stalnim mitraljiranjem z lažmi, se na koncu ne more odzvati drugače, kot da zahteva kazni, zapiranje, fizično in ekonomsko kaznovanje, tudi izgon, taborišča in prisilno delo. Zahteve takega izgubljenega posameznika so v vsakem pogledu koristne za SDS, bodisi kot podpora ali kot nekaj, od česar se lahko kadarkoli distancira – to nismo mi, ampak oni. Propagandisti so, če so stvari zanje postale resne, vedno najprej izdali in zavrgli žrtve svoje propagande... Tudi to je posredna cenzura, ustvarjanje vtisa, da je nekaj treba prepovedati. Pobudnik zažene propagando in računa, da bo vržena kepa sprožila plaz. Po štirih letih takega delovanja smo že globoko pod plazom. Zdaj se že ni več smiselno spraševati, kako ukrepati, ko pa medijski center grozi javni televiziji in finance iz tujine pritekajo, da amaterski brlog opremijo z vsem nujnim za naskok na javnost. S proizvodnjo psihoze proti legitimnemu delu politike ta posredna cenzura tudi omogoča, da si nedvomno nezakonite paramilitarne skupine dajejo duška.
Odkar je pred pol leta prišla na oblast, vlada nenehno cenzurira javne ustanove, kulturo v celoti, vsak drugačen glas in vse, kar jim v njihovi domišljiji pride na misel. Tako je ob izbruhu pandemije kljub splošni solidarnosti in razumnem odzivu državljanov glas vlade še posebej cenzuriral pare ki se poljubljajo na klopeh tiste, ki so v razmerju, vendar nimajo skupnega naslova, pa ostarele, ki jih je silil, da hodijo v trgovine pred deseto uro, da torej zgodaj vstajajo - in ne pozabimo na prepoved prehajanja občinskih meja, kar je še posebej praktično, če se prva najbližja samopostrežna trgovina nahaja v tretji občini. Nobena od teh prepovedi ni razumska niti skladna z okoliščinami. Na drugi strani se je vlada maskirala samo za foto termin, potem pa se je vozila skozi desetine občin in na splošno kazala, da ji je prav malo mar, ker ona pač lahko počne, kar se ji hoče. Potem so sledile cenzure komisij, da bi presojale vladi v korist, čistke (kadrovsko cenzuriranje), zamenjave direktorjev javnih služb in na koncu še revizije postopkov, da bi prišli do novih imen, ki jih je treba cenzurirati.
Posledice strahu pred cenzuro so najbolj vidne prav v medijskem centru, zdaj vladnem: preventivna in osebna cenzura pred predsednikom vlade sta v potno pentljico zvijali to isto novinarsko spako, ki se sicer po opičje izživlja ob napadih na vse, ki predsedniku ne izkazujejo zvestobe in časti. Drugi prebivalci lahko pričakujejo, da jih bo slej ko prej v glavnem brez smisla in razloga doletela kakšna oblika cenzure: proti socializmu kot mogočni in legitimni politični opredelitvi (še toliko bolj proti komunizmu), proti vsakemu spominu na Jugoslavijo, proti tujcem (zlasti z juga), proti muslimanom, črncem, feminizmu, LGBTQ in tako naprej. Neposredna posledica tega je, da danes lahko umre prosilec za azil v Postojni, v pogojih, nedostojnih kateregakoli živega bitja. V osnovi podoben postopek je bil izpeljan pri pomoru ostarelih v domovih. Oba v javnosti opravičujejo z v bistvu političnimi odločitvami.
Cenzura nad osebami z imeni je glavno delo vlade, za katerega je propaganda njenega medijskega centra pripravila teren oziroma formule, po katerih napada in cenzurira posameznike. To predsedniku vlade ne zadostuje, zato še sam prostaško napada vsakogar, ki mu pride na misel; ob njem je ozek krog najbolj preverjenih privržencev, ki imajo prav tako vso svobodo napadanja. Po drugi strani zaradi tega še posebej smešna izpade zaščita privilegiranih in zaščiteni privilegirani sami. Poleg vsega tega javni medij, za katerega se zavzemamo z vsemi silami, vidno sledi vladi pri nadaljnjem izvajanju cenzure nad ljudmi, če so močno zaznamovani z vladno cenzuro, ne glede na njihovo artikuliranost in kompetentnost. Na žalost je izbor širok in ohlapen, saj je že na veliko prevladal kriterij, po katerem so načeloma cenzurirani vsi, ki so kompetentni in artikulirani. Ob vsem tem posel v ustanovah finalizira še finančna cenzura, razredno in posamično.
Da je cenzura dejansko osnovni postopek delovanja te vlade, kaže zdaj visoko plasirani tiskovni predstavnik ministrstva za kulturo Mitja Iršič, prej znan kot še posebej nespretni ignorant na portalu Nova24TV: ”Na RTV ni političen le info program. Vse je prežeto z ideologijo. Antikapitalistični francoski dokumentarci. Bolnišnica New Amsterdam (socialistična različica ER). Intervju z mladim jugoapologetom že 10dni "uredniški izbor" na MMC. Kamorkoli se obrneš se spotakneš ob socializem.”
Zbogom, javni medij! Po cenzuri od njega ne bo ostalo nič več. Niti moja priljubljena oddaja O živalih in ljudeh: opazila sem, da propagirajo enakost med živalmi in humano ravnanje z vsemi živalmi, ohranitev naravnih živalskih habitatov, nikoli niso politično denuncirali volkov in medvedov, zlasti tistih iz Kočevskega roga, z nejasno vlogo pri povojnih pobojih. Zares, zakaj so bili zaščiteni? Mitja Iršič se ne bo več spotikal na nerodnih podatkih, ampak ob še neočiščenih delih programa – A gotovo ne več dolgo.
Ali obstaja zdravilo proti vsem tem oblikam cenzure? Spoštovanje zakonov, ki že vsebujejo nekatere oblike pravno utemeljene in jasne cenzure, ob dobro in hladno premišljenih novih oblikah. Cenzurirajmo ponorele cenzorje, preden pade 3:0!
Ta ženska je v svojem fanatizmu, sovraštvu in vulgarnemu laganju enostavno nora.
"Odkar je pred pol leta prišla na oblast, vlada nenehno cenzurira javne ustanove, kulturo v celoti, vsak drugačen glas in vse, kar jim v njihovi domišljiji pride na misel."
Kaj sploh pomeni ta zblojen stavek, koga cenzurira vlada in kje, saj so vsi vendar neodvisni in je karkoli namenjeno njim nedopusten poseg v "neodvisnost"? A je cenzura, če kak minister kaj reče kaki inštituciji?
"Preveč dobrohotno zavračanje cenzure pa na primer vodi k temu, da Pivčeva nastopa v javnosti in ji novinarji zastavljajo vprašanja, ne da bi kdorkoli od nje lahko pričakoval razumne odgovore."
Ta stavek verjetno pomeni, da Pivčeva ne bi smela nastopati v javnosti oziroma jo je treba cenzurirati.
Ja, biti ideološki skrajnež je nemoralno, noro, skregano s stvarnostjo, zlagano in če skrajnež poziva k nasilju tudi nezakonito. To velja za vse fanatike katerikoli usmeritve. Janšizem je prazen beden izmislek levih fanatikov, tukajšnji konflikt je med globoko levo državo, ki si lasti družbo in krade milijarde (razne Slapšakove ima pa za medijsko lajanje), ter šibko demokratično stranjo. Komunisti in nasledniki nikoli niso dovolili razvoja delujoče demokracije in kapitalizma, da bi v neurejenih razmerah lažje kradli in obdržali prevlado.
"Moralna avtoriteta" Slapšak, dajmo en komentar o petih milijardah ukradenih v bankah, o pranju iranske milijarde, o žilnih opornicah in ostali medicinski kraji, ki gre vsako leto v stotine milijonov in o tem pišejo ljudje iz medicinskega sistema, o "pravni državi", ki je Sloveniji prinesla daleč največ obsodb države na ESČP na milijon ljudi. O tem seveda ne bo nikoli zapisala nič, milijarde so vendar nepomembne ob strašni zlorabi Pivčeve, vredni 400 EUR!!!!
Zborovanje levičarskih duševnih bolnikov pred Centrom za tujce Postojna.
Koncentracijsko taborišče je bil Auschwitz, kjer so bili odrasli od izstradanosti težki 30 kg, kjer so ljudi pobijali po tekočem traku in so se psihopatski izmečki izživljali nad njimi.
Seveda je nujna posledica tovrstnih verbalnih in pojmovnih zlorab, da besede izgubijo pomen in da Auschwitz namesto opomina o demonskosti človeka in skrajni dehumanizaciji postaja za bedake nekaj podobnega Centru za tujce Postojna.
Center za tujce Postojna pa ljudem, ki jih noben ni s puško silil, da vdirajo čez naše meje, namenja tri obroke na dan in posteljo, nikogar se ne sili v nobeno delo, kje šele, da bi jih kdo mučil.
Ampak ne, to je Auschwitz in Janša je Hitler.
Po mojem bi bilo treba te protestnike vtakniti v psihiatrično ustanovo in jim toliko časa dajati injekcije in tablete, da na trati pred psihiatrijo ne bi več videli palčkov in zajčkov. Zato, ker ni nujno, da niso nevarni sebi in okolici.
V zmešani Sloveniji jim podobni bolniki namenjajo javni prostor in javni diskurz se ukvarja z njimi. Je pa seveda alternativa: takoj naj se zapre "koncentracijsko taborišče" v Postojni in naj se migranti nastanijo pri zagretih levičarjih na njihove stroške, saj se vendar na vso moč zavzemajo zanje. Mene pa ni treba vključevati v vse te motene blodnje, hvala lepa.
Vsi ljudje so enaki in vsa življenje so enako vredna!
Šele po celodnevnem klicanju na pomoč se je Banksyjeve humanitarne ladje (ki pluje pod
nemško zastavo), preobremenjene z afriškimi begunci, usmilila italijanska obalna straža! https://www.rtvslo.si/svet/evropa/banks ... aza/534599