
Članki o stripu v naših časopisih
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Članki o stripu v naših časopisih
V sredo, 8. oktobra, si lahko v Pogledih preberete recenzijo Finega kolesa Tanje Komadine.


Re: Članki o stripu v naših časopisih
Tanja Komadina: Fino kolo. Stripburger / Forum.:
http://www.pogledi.si/knjiga/iz-bosne-z-ljubeznijo
http://www.pogledi.si/knjiga/iz-bosne-z-ljubeznijo
play it again
Re: Članki o stripu v naših časopisih
Danes v Nedelu pod rubriko Priporočeno, strip Evropa Tomaža Lavriča.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Članki o stripu v naših časopisih
Primorske novice, 20.10.2014Jodorowsky gost tržaškega znanstveno-fantastičnega filmskega festivala
Častni gost letošnjega festivala znanstvenofantastičnega filma Science+Fiction v Trstu bo kralj underground filma Alejandro Jodorowsky, ki bo predstavil svoj najnovejši film - avtobiografijo - Ples resničnosti. V Trstu ga boste lahko ujeli 31. oktobra.
Čilenec židovskega rodu Alejandro Jodorowsky (1929) se je v svet filma zapisal z nekaj najbolj čudaškimi filmskimi eksperimenti v svetovni zgodovini filma (Krt, Sveta kri, Sveta gora …), na področju performansa je v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja oral ledino v Mehiki, po selitvi v Pariz je z Rolandom Toporjem in Fernandom Arrabalom ustanovil tako imenovano Panično gibanje, v 80. letih se je spečal s kultnim francoskim striparjem Moebiusom in zanj spisal serijo stripov Incal in še bi lahko naštevali. Zadnja tri desetletja pa se ekscentrični in vsestranski Jodorowsky intenzivno posveča svoji inačici “umetniške psihoanalize”, psihomagiji.
Vsi tisti, ki ste se spraševali, kaj je Alejandra Jodorowskega za nekaj časa odtegnilo od filmskega sveta, boste odgovore lahko dobili v njegovem najpomembnejšem delu, umetniško duhovni avtobiografiji Psihomagija: panična terapija. Ples resničnosti je njegov prvi film po 23 letih, ki je nastal po njegovi avtobiografiji z istoimenskim naslovom, govori pa o odraščanju Jodorowskega v Čilu.
Re: Članki o stripu v naših časopisih

OD FINŽGARJA DO DOSTOJEVSKEGA
V današnjih Pogledih si lahko pogledate kratek pregled stripovskih adaptacij
domačih in tujih književnih klasikov na Slovenskem ter kratko recenzijo stripa
Matjaža Bertonclja Ponižani in razžaljeni po romanu Fjodorja Dostojevskega.
http://www.pogledi.si/knjiga/od-finzgar ... tojevskega

Re: Članki o stripu v naših časopisih
V sredo, 26. novembra, si lahko v Pogledih preberete recenzijo
stripa PET OČETOV NENINEGA OTROKA Marjana Amaliettija.
http://www.pogledi.si/knjiga/zlocin-kazen-seks

stripa PET OČETOV NENINEGA OTROKA Marjana Amaliettija.
http://www.pogledi.si/knjiga/zlocin-kazen-seks

Re: Članki o stripu v naših časopisih
V sredo, 10. decembra, si lahko v Pogledih
preberete recenzijo Mustrovega Zvitorepca.
http://www.pogledi.si/knjiga/fenomen-zvitorepec

preberete recenzijo Mustrovega Zvitorepca.
http://www.pogledi.si/knjiga/fenomen-zvitorepec

Last edited by ninel on 12.01.2015 13:14:31, edited 1 time in total.
Re: Članki o stripu v naših časopisih
Samo teden dni zatem, ko sem v recenziji Zvitorepca v Pogledih
zapisal, da so Mustrove karikature KIČ in zato brez umetniške
vrednosti, je SDS-ovsko "Društvo novinarjev in publicistov" podelilo
Mikiju Mustru nagrado za - karikaturo!
II. Utemeljitev podelitve Častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo: Miki Muster
Mikija Mustra širši slovenski javnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj s svojimi zgodbami v obliki sličic v več desetletjih nagovarja številne generacije Slovenk in Slovencev,
pa ne samo preko stripov, pač pa tudi preko malih zaslonov – ne glede na to, da je bil v svojem zgodnjem obdobju prepovedan in cenzuriran. Toda predvsem v obdobju po nastanku
naše države ga spoznavamo in prepoznavamo tudi kot političnega karikaturista. Karikatura je namreč tista zvrst likovnega ustvarjanja, ki nagovarja širšo množico, hkrati pa ima
številne na prvi pogled skrite pomene. Posebej pa to velja za politično karikaturo, ki je pravzaprav politična satira sui generis. V spremni besedi knjige z njegovimi karikaturami,
izšla je nedavno pri Reporterju, je Vinko Vasle zapisal: »To so podobe ogledala, v katerih Muster prefinjeno poudari osebnostne značilnosti posameznikov in že samo s tem o nekom
pove več kot debele knjige. Karikatura je najbolj izdajalska literarno-likovno delo, tudi najbolj celovito in povedno.« Verjetno je tudi to razlog, zakaj je Miki Muster s strani medijev
in tudi politike kot karikaturist malone prezrt: njegove politične karikature so namreč našle pot le v Mag in kasneje v Reporter.
Do izjeme je prišlo le takrat, ko se je eden od vplivnih politikov, ki je v isti osebi župan prestolnice, čutil razžaljenega, ker ga je karikaturist pred odprtjem športnega parka Stožice
na naslovnici Reporterja upodobil kot »firerja«. K sreči je bila ta županova ovadba kasneje ovržena. Seveda smo takšnih pritiskov, groženj in celo kazenskih pregonov v naši državi
tudi v obdobju po letu 1990 nekako že vajeni, a morda je prav to napaka, da smo se na takšno totalitarno prakso navadili, kot da je povsem nekaj normalnega. A morda je prav takšen
odziv svojevrstno priznanje Mikiju Mustru, kajti če bi njegove karikature politiki hvalili, to nedvomno ne bi bil več kompliment za avtorja, ampak bolj dokaz, da sodi med dvorne
satirike vladajočega razreda. Zanj to v niti najmanjši meri ni nikdar veljalo.
Tu velja nadalje spomniti, da je risanje karikatur vedno tvegano početje, kar smo navsezadnje v mednarodnem prostoru zaznali pred nekaj leti. Tedaj so karikature preroka Mohameda
sprožile velik val nasilja s strani skrajnih islamistov. Slovenski civilizacijsko-kulturni habitus je na podoben način totalitarno poškodovan, odkar je pred sedemdesetimi leti prišlo do
pojava nečesa, kar bi sodilo zgolj v obdobje jamskega človeka. Svoboda, ki jo omogoča demokratični zahodni svet, je velika vrednota, če odštejemo njeno zlorabo. In za to vrednoto
se je potrebno vedno znova boriti. Tudi iz tega razloga Odbor za podeljevanje Meškovih priznanj želi izreči posebno zahvalo ter priznanje Mikiju Mustru tako za njegov življenjski opus
kot tudi za likovno ustvarjanje na področju politične karikature, z željo, da njegov prispevek ostane v spomin in opomin vsem sedanjim in prihodnjim rodovom.

zapisal, da so Mustrove karikature KIČ in zato brez umetniške
vrednosti, je SDS-ovsko "Društvo novinarjev in publicistov" podelilo
Mikiju Mustru nagrado za - karikaturo!
II. Utemeljitev podelitve Častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo: Miki Muster
Mikija Mustra širši slovenski javnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj s svojimi zgodbami v obliki sličic v več desetletjih nagovarja številne generacije Slovenk in Slovencev,
pa ne samo preko stripov, pač pa tudi preko malih zaslonov – ne glede na to, da je bil v svojem zgodnjem obdobju prepovedan in cenzuriran. Toda predvsem v obdobju po nastanku
naše države ga spoznavamo in prepoznavamo tudi kot političnega karikaturista. Karikatura je namreč tista zvrst likovnega ustvarjanja, ki nagovarja širšo množico, hkrati pa ima
številne na prvi pogled skrite pomene. Posebej pa to velja za politično karikaturo, ki je pravzaprav politična satira sui generis. V spremni besedi knjige z njegovimi karikaturami,
izšla je nedavno pri Reporterju, je Vinko Vasle zapisal: »To so podobe ogledala, v katerih Muster prefinjeno poudari osebnostne značilnosti posameznikov in že samo s tem o nekom
pove več kot debele knjige. Karikatura je najbolj izdajalska literarno-likovno delo, tudi najbolj celovito in povedno.« Verjetno je tudi to razlog, zakaj je Miki Muster s strani medijev
in tudi politike kot karikaturist malone prezrt: njegove politične karikature so namreč našle pot le v Mag in kasneje v Reporter.
Do izjeme je prišlo le takrat, ko se je eden od vplivnih politikov, ki je v isti osebi župan prestolnice, čutil razžaljenega, ker ga je karikaturist pred odprtjem športnega parka Stožice
na naslovnici Reporterja upodobil kot »firerja«. K sreči je bila ta županova ovadba kasneje ovržena. Seveda smo takšnih pritiskov, groženj in celo kazenskih pregonov v naši državi
tudi v obdobju po letu 1990 nekako že vajeni, a morda je prav to napaka, da smo se na takšno totalitarno prakso navadili, kot da je povsem nekaj normalnega. A morda je prav takšen
odziv svojevrstno priznanje Mikiju Mustru, kajti če bi njegove karikature politiki hvalili, to nedvomno ne bi bil več kompliment za avtorja, ampak bolj dokaz, da sodi med dvorne
satirike vladajočega razreda. Zanj to v niti najmanjši meri ni nikdar veljalo.
Tu velja nadalje spomniti, da je risanje karikatur vedno tvegano početje, kar smo navsezadnje v mednarodnem prostoru zaznali pred nekaj leti. Tedaj so karikature preroka Mohameda
sprožile velik val nasilja s strani skrajnih islamistov. Slovenski civilizacijsko-kulturni habitus je na podoben način totalitarno poškodovan, odkar je pred sedemdesetimi leti prišlo do
pojava nečesa, kar bi sodilo zgolj v obdobje jamskega človeka. Svoboda, ki jo omogoča demokratični zahodni svet, je velika vrednota, če odštejemo njeno zlorabo. In za to vrednoto
se je potrebno vedno znova boriti. Tudi iz tega razloga Odbor za podeljevanje Meškovih priznanj želi izreči posebno zahvalo ter priznanje Mikiju Mustru tako za njegov življenjski opus
kot tudi za likovno ustvarjanje na področju politične karikature, z željo, da njegov prispevek ostane v spomin in opomin vsem sedanjim in prihodnjim rodovom.

Re: Članki o stripu v naših časopisih
Neverjetno kaki narod smo Slovenci,a je res treba v vsako stvar vpletati to kurčevo politiko?
Jaz osebno cenim gospoda Mustra za ves njegov ogromen prispevek k razvoju slovenskega stripa in me baš briga, če je objavljal neke karikature v Magu, Reporterju, Mladini, Borbi ali Pravdi
Jaz osebno cenim gospoda Mustra za ves njegov ogromen prispevek k razvoju slovenskega stripa in me baš briga, če je objavljal neke karikature v Magu, Reporterju, Mladini, Borbi ali Pravdi
GOTOF JE!
Re: Članki o stripu v naših časopisih
Jutri v Reporterju:
Življenjska zgodba Mikija Mustra
http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaj ... ripa/48582
Življenjska zgodba Mikija Mustra
http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaj ... ripa/48582
Re: Članki o stripu v naših časopisih
Jutri v Reporterju:
Intervju s karikaturistko Aljano Primožič.
http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaj ... 2%AB/48943
Intervju s karikaturistko Aljano Primožič.
http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaj ... 2%AB/48943
Re: Članki o stripu v naših časopisih
O qrba. Me je bilo že strah, da bo spet kak copy&paste&dejavu baljezgarije o Mikiju Mustru. Kakor je bil prej "zapostavljen", je pa zdaj samo še o njem slišat&brat. Rabimo nove striparje in zgodbe o njih. Npr tipa "melone" ki tam na drugem topiku (mogoče) nakazuje nove smernice slovenske stripovske scene. Edino pravilno, da proba tudi našo spletno striparno osvežit. Sicer je začel s pljuvanjem po obstoječem oz "spečem" ampak upam da bo tudi nas okorele znal zanimirat za "novo".
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
Re: Članki o stripu v naših časopisih
S politiko se ves čas ukvarja Muster sam. Njegovih sprenevedanj smo pa že tudi ljubitelji stripa ter njegovih izdaj že počasi siti. Vse kar bom napisal, je razbrati in prebrati z njegovih intervjujev, torej ni nič izmišljeno.Za njegovo politično usmeritev mi je vseeno, a to da si ves čas izmišljuje zgodbice po intervjujih, da kako je bil zatiran, kako je trpel, kako so ga preganjali, kako mu niso hoteli nič objavljati, da pri nas ni mogel kupiti svinčnika da bi risal, da je doma jedel Titove slike ter zastave, kakšna žrtev da je bil, pravi mučenik....A temu sploh še kdo verjame ? Verjetno samo še on sam. Živel je, kot se spet lahko bere po intervjujih," ko bubrek u loju " in to v časih, kjer marsikomu ni bilo z rožicami postlano. Objavljali so mu vse kar je želel, snemal, risal, pisal in zato bil tudi dobro plačan. Medtem ko so ga v vseh mogočih medijih postavljali na jugoslovanski striparski ter medijski pedistal. ( izdaje stripov, ilustracij ter tv reklam ), se je šel prodajat še v Nemčijo, tam pridno delal, se tam vozil z dragimi avtomobili, se svaljkal po hiši z bazenom in je bil v vsakem primeru velik CAR. In velik CAR je tudi danes. Z bogato in veliko kariero. Prav nič mu pa ne pristoji to večno pljuvanje, ki spominja na stare, zagrenjene, skrajno desničarske vaške politike. Še posebej ne po takem življenju, ki ga je na naših tleh tudi imel.
Re: Članki o stripu v naših časopisih
Dober komentar! Se povsem strinjam.
