Prepastiral sem še ta stari članek iz 2009:
Nekaj o razglednicah
(Podatke sem črpal iz članka Janeza Prijatelja v Dnevniku)
Od prve razglednice pa do današnjih dni so natisnili več kot sto milijonov motivov. Velik delež imajo tu pokrajinske sličice, novoletne voščilnice in priložnostne razglednice.
Nekateri štejejo kot nekakšne prve razglednice pokrajinske amaterske risbe, ki so jih v 18. stoletju podarjali nekateri gostilničarji v srednji Evropi tistim gostom, ki so se ustavljali v njihovih krčmah. če je gost ostal več časa in če je imel gostilničar smisel za barve, je risbo tudi lepo okrasil in pobarval. A do prve razglednice je prišlo pravzaprav po naključju. Leta 1865 je berlinski poštni uradnik Heinrich von Stephan sklenil, da bo svojemu nezanesljivemu dobavitelju vina pokazal, kar mu gre. Njegov bes je bil tolikšen, da mu je sklenil napisati le:"Pojdi k vragu!" Varčnemu Prusu se ni zdelo vredno za tako malo besed pisati pismo, zato se je domislil, da bi to napisal na košček papirja.
Postal je izumitelj tako imenovane korespondenčne karte, dopisnice, malo starejše sestre razglednice, katere rojstni dan je 18.junija 1870, vsaj tako trdi poštni žig, udarjen na dopisnico in velik 14 krat 9 centimetrov (zanimivo je, da so se mere dopisnice, ki je še tega leta pravzaprav postala razglednica, saj so dolgočasno dopisnico pričeli krasiti z risbami, v 115 letih komaj kaj spremenile).
V letu 1870 so pričele krožiti te podobice po Luksemburgu, Švici in Angliji, leta 1871 so jih že prebirali tudi v Belgiji,. Danski in na Nizozemskam, leta 1872 so začele razveseljevati pošiljatelje in prejemnike na Švedskem, Norveškem in v Rusiji, leta 1873 so preplavile ZDA, Francijo in Španijo, pojavile pa so se tudi v Srbiji; v Italiji jih lahko zasledimo šele leta 1874.
Eden prvih avtorjev razglednic je bil Avgust Schwartz, ki je upodabljal predvsem deklice s cvetlicami in dečke s papirnatimi čakami na glavi.
Že v prvem letu francosko-pruske vojne (1879) je romalo med fronto in domačimi kraji deset milijonov razglednic.
Z določbami poštnega kongresa junija 1878 je dobila razglednica domovinsko pravico po vsem svetu. Že leta 1890 jih je krožilo po svetu približno poldrugo milijardo na leto in kmalu zatem je pričel v Marseillesu Dominique Piazza kot prvi izdajati razglednice kot fotografije. S tem je sprožil plaz in poplavo papirnatih pozdravčkov in poljubčkov od blizu in daleč. Seveda ilustrirane razglednice niso ostale le pri idiliki ljubečih se parov, rož, srčkov, zvezdic in lunic, prekanjene pariške buče so se domislile, da bi v cvetoči posel vpletle malo umazane erotike ali po domače pornografije. Tako se je primerilo, da si je prenekateri obiskovalec pariške svetovne razstave v letu 1900 na skrivaj ogledoval in tudi kupil razglednice z žgečkljivimi motivi(policaji so samo med razstavo zaplenili 90 000 takšnih razglednic, ki naj bi burile moško domišljijo).
Poleg Američanov pa so bili in so še vedno s pošiljanjem razglednic najbolj okuženi Nemci, ki pač ne bi bili Nemci, če svoje strasti ne bi tudi militaristično obarvali. Tako med prvo, kot tudi drugo sv.vojno, so izdali na desetine milijonov razglednic s čvrstim, junaškim in zavednim nemškim vojakom, čigar pogled je bil uperjen naprej, v končno zmago.
V več kot stoletni zgodovini se je razglednican primerilo marsikaj nenavadnega. Papirnatim so se pridružile razgl. iz usnja, lesa, blaga ali celo kovine. Strast izdelovanja nenavadnih razglednic je šla tako daleč, da so zdravstvene oblasti v Salt Lake Cityju v ZDA prepovedale izdelovati in prodajati razglednice, ki so bile posute s kovinskim prahom, saj so bile zdravju nevarne.
Kaj kmalu po izidu prvih razglednic, se je razvila tudi moda zbiranja teh poštnih podobic.
Eden rekorderjev tega konjička, je Willi Bernhard iz Hamburga, ki ima v svoji zbirki več kot milijon razglednic. Enkrat se je celo pobahal, da je kupoval razglednice kar na metre; tri centimetre in pol razgl. je znašalo natanko sto razgl.
Hanes Libertau iz Illionisa-ZDA vsako poletje preleti Atlantik in v stari dobri Evropi kupuje že orumenele razglednice z motivi nemške mornarice iz prve in druge sv.vojne.
Danes pa, internet počasi ispodriva razglednice in prav tako pisma. Če dobite kako klasično pismo je to prava redkost.
Pa vso srečo zbirateljem razglednic, tudi jaz jih imam že kar zajeten kup, dve veliki škatli.
Heinrich von Stephan
August Schwartz
