Polni naslov:Varovano območje Goražde (Vojna v vzhodni bosni 1992-95)
Podatki o knjigi: mehka vezava, 240 strani, Založba ZRC
GORAŽDE (v slovenščini)
Moderators: TomDar, jang, Corto, Mioke, Ruki
GORAŽDE (v slovenščini)
Avtor: Joe Sacco
Polni naslov:Varovano območje Goražde (Vojna v vzhodni bosni 1992-95)
Podatki o knjigi: mehka vezava, 240 strani, Založba ZRC
Polni naslov:Varovano območje Goražde (Vojna v vzhodni bosni 1992-95)
Podatki o knjigi: mehka vezava, 240 strani, Založba ZRC
Last edited by Corto on 21.03.2007 12:04:32, edited 1 time in total.
To imaš prav, mike.mike wrote:Ma... Je bilo res treba temu decku pol glave odsekat? Zakaj tako velik prostor za naslov? Zgoraj pa prazno nebo! Ne vem no, mene odbija.
Jaz sem bil tako navdušen, da je še en strip v slovenščini, da nisem niti opazil tega. Samo na vrh bi morali pomakniti okvir z naslovom, pa bi bilo čisto v redu.
vir: MladinaJoe Sacco: Varovano območje Goražde - vojna v vzhodni Bosni 1992-95
Založba ZRC, Ljubljana, 2006, 18 €
Grozote in še zlasti absurde balkanske vojne, ki je ob koncu 20. stoletja prerasla okvire politične sintagme 'notranje zadeve' in se nemoteno razdivjala na pragu miroljubne skupnosti evropskih demokracij, so doslej najodmevnejše podoživela tri stripovska dela z izrazitim avtorskim pečatom.
Hermannov Sarajevo Tango (1995) je groteskno fiktiven zaplet postavil na resnične lokacije in med resnične dogodke, kot metaforo 'demokratične javnosti' pa izpostavil plačanca, ki prihaja v Sarajevo izključno zaradi osebnih koristi, kajti v vojni je najlaže hitro zaslužiti denar, slavo ali pa glasove volilcev.
Slaba tri leta pozneje je ameriške bralce osupel strip album Fax From Sarajevo, v katerem je Joe Kubert na osnovi sporočil, ki mu jih je iz obleganega Sarajeva pošiljal Ervin Rustemagić, eden največjih stripovskih založnikov na svetu, zrisal pretresljivo zgodbo o preživetju in genocidu v srcu zahodne civilizacije.
Leta 1999 pa so pri francoski založbi Glenat (prvi prodor slovenskega strip albuma na mednarodni trg!) izšle briljantne Bosanske basni Tomaža Lavriča, omnibus zgodb, v katerih Lavrič - medtem ko sočustvuje z žrtvami in se hkrati trudi razumeti animalični um krvnikov - verodostojno poustvari atmosfero terorja brez eksplicitnih prizorov ubijanja, ki bi strip zavedli v ceneno estetiko smrti.
Dokumentarni stripovski roman Varovano območje Goražde, ki ga je bržčas največji novinarski talent med risarji stripov Joe Sacco objavil v začetku tega stoletja, pomeni nekakšno sintezo naštetih stripovskih presežkov, nadgrajeno z neposredno osebno izkušnjo in srhljivimi pričevanji, spomini, obupom in bolečino ljudi, ki jih objektivna novinarska poročila suhoparno omenjajo kot kolateralno škodo. "Ko se je leta 1991 v Sloveniji začela balkanska vojna, sem bil v Muenchnu na rockovskem koncertu," piše Sacco v uvodu k slovenski izdaji. "Odkrito povedano, nisem razumel položaja in v slovenski krizi prav gotovo nisem videl uvoda v grozote, ki so se kasneje odvile na Hrvaškem in v Bosni. Morda sem bil naiven, vendar moram znova poudariti, da si nisem mislil, da bi bilo po koncu hladne vojne kaj takega v Evropi sploh mogoče."
Drži, tudi Sacco sam, ki je drugače po lastnih besedah v Goraždu preživel nekaj svojih najbolj srečnih trenutkov, si je občasno zaželel, da bi bilo med njim in Bosno sto tisoč kilometrov, med njim in "temi groznimi, zoprnimi ljudmi in njihovimi jebenimi vojnami in patetičnimi pričakovanji". Varovano območje Goražde je z eno besedo brutalno iskren, doživet in natančen stripovski dokument, število vprašanj, ki jih odpira, pa znatno presega tista, na katera poskuša odgovoriti. "Sacco je nepredstavljivo narisal s prevzetnostjo avtorja, ki si upa biti v vsaki risbi očividec," je v predgovoru zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Težko bi to lepše povedal, še težje k temu kaj pametnega dodal.
+ + + + +
Max Modic
Kot junaka je risal Rustemagiča. Saj se ne spomnim za kaj se je točno šlo, neka jajca o dobrem in zlu (Ruste-magic kot ultimativni good guy in zli četniki kot demoni iz pekla. Spomnim se ene scene, ko Ruste-magic nekaj patetično maha s pestmi proti hribom nekaj v stilu: "Vam že pomorem! Bes vas plentaj! Krščen Matiček!"
Jako zabavno, ker se je avtorček delal, kako zares da se gre.
Najbolj zabaven je bil kontekst v katerega so rinili pretenciozno bedarijo. Kako prodorna, družbenokritična in protivojna je vsa kozlarija.
Jako zabavno, ker se je avtorček delal, kako zares da se gre.
Najbolj zabaven je bil kontekst v katerega so rinili pretenciozno bedarijo. Kako prodorna, družbenokritična in protivojna je vsa kozlarija.
Če prav razumem, te moti ameriški stil pripovedovanja - črno-bela delitev na negativce, pretirana patetika, ki naj bi bila (po tvoje) izmišljena, ter posledična predstavitev Ervina že kot napol super-junaka?macon wrote:Kot junaka je risal Rustemagiča. Saj se ne spomnim za kaj se je točno šlo, neka jajca o dobrem in zlu (Ruste-magic kot ultimativni good guy in zli četniki kot demoni iz pekla. Spomnim se ene scene, ko Ruste-magic nekaj patetično maha s pestmi proti hribom nekaj v stilu: "Vam že pomorem! Bes vas plentaj! Krščen Matiček!"
Jako zabavno, ker se je avtorček delal, kako zares da se gre.
Najbolj zabaven je bil kontekst v katerega so rinili pretenciozno bedarijo. Kako prodorna, družbenokritična in protivojna je vsa kozlarija.
Saj je šlo zares in to, kako je vsa stvar podana v stripu, je še na easy. Ervin je takrat posnel tudi nekaj filmov o dogajanju v Sarajevu in te filme bi ti verjetno še bolj skritiziral, ker bi se ti zdeli totalno holivudski. Obisk v bolnici bi ti bil še posebejJako zabavno, ker se je avtorček delal, kako zares da se gre.
, ker je poln specialnih efektov, namreč razmesarjenih ljudi in krvi. Efekti, ki so sami sebi namen, namreč, da jih samo gledaš. Patetika do jaja. Pretenciozno. Fuj in fej.Če je Fax from Sarajevo v nečem slab strip, je v tem, da je to kruto dogajanje prikazal prelahkotno. Tako preveč v stilu ameriških stripov, da (resnična) vsebina stripa izpade kot plod domišljije, čeprav to ni. Samo v tem je njegova slabost.
"Če je Fax from Sarajevo v nečem slab strip, je v tem, da je to kruto dogajanje prikazal prelahkotno. Tako preveč v stilu ameriških stripov, da (resnična) vsebina stripa izpade kot plod domišljije, čeprav to ni. Samo v tem je njegova slabost."
No, to je kar precej huda slabost, a ne? Zame sta Goražde in Bosanske basni dobra stripa na to temo, ne pa Kubertov ali Hermannov.
Srt, kaj ko bi pisal v približno pravilni slovenščini, da bi se dalo to brati?
No, to je kar precej huda slabost, a ne? Zame sta Goražde in Bosanske basni dobra stripa na to temo, ne pa Kubertov ali Hermannov.
Srt, kaj ko bi pisal v približno pravilni slovenščini, da bi se dalo to brati?
