Oh, 'moj' topic ima 100 strani. Šmrc, solze ganjenosti tečejo kot slapovi. Otrok odrašča, ni kaj ...
No, da ne zaidem v OT, pred nekaj dnevi sem prebral:
Mislim, da je bil strip sprva zastavljen kot mladinska drama, nekakšna telenovela med najstniki, ki bi se lahko vlekla v nedogled, a je že po nekaj prvih epizodah prerasla te okvirje ter v življenje protagonistov vpeljala precej življenjske in odrasle teme (ločitve, vojne, smrt, droge, materializem itd.), zaradi česar se glavni junaki počasi spreminjajo in odraščajo. Na koncu to niso več nedolžni otroci, kot so bili na začetku, svet in resničnost sta jih spremenila in jih bo še vnaprej. V takšni integralni obliki podana zgodba deluje seveda bolje kot fragmentirano branje skozi 10 let, Macan pa, kot vedno, mojstrsko izraža tenkočutna (in pogosto neizgovorjena) človeštva čustva. Na trenutke se čuti odmev Thompsonovih Odej, a ta so pravzaprav izšla štiri leta po startu tega stripa. Lepo branje.
