Mort Cinder
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
-
sigismundus
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1472
- Joined: 08.02.2005 15:16:02
Mort Cinder
dobr, če me ne boste glih kamenjal, pa še tole
Alberto Breccia/Oesterhoeld
Mort Cinder
Tokrat se bom posvetil avtorjema Alberto Brecci in Oesterheldu, posebej pa se bom ozrl na kratki serijal Mort Cinder. Po mojem enemu najboljših stripov vseh časov.
Alberto Breccia, stripar in ilustrator, se je rodil leta 1919 v Montevideu, v Urugvaju in je nato celo vrsto let živel v Argentini. Že pri sedemnajstih je začenjal objavljati ilustracije v revijah, s stripom pa se je začel ukvarjati, ko mu je bilo dvajset let. To je bilo v tiskih Tit-Bits, El Gorrion in Rataplan, leta 1946 pa je začel risati Vita Nervia, zgodbo o detektivu v Buenos Airesu Njegov sodelovanje z nanim scenaristom Oesterheldem se je začela ob koncu petdesetih let. Točneje, leta 1957. Takrat so nastali stripi Sherlock Time, Doctor Morgue, Mort Cinder in sodobna zgodovina Argentine Perramus. Breccia je nekaj časa bival v Evropi in delal za tvrdko Fleetway Publications iz Anglije, kjer so nastali njegovi western stripi. Osem od teh romanov je bilo objavljeno tudi pri nas, v ediciji Crtani romani. Mort Cinder, njegov najbolj znan strip, je bil v devetih delih objavljen v Stripoteki, je nastal leta 1962. To je strip o nesmrtniku, ki se sprijatelji z arhivarjem in mu pripoveduje zgodbe svojega življenja. To so impozantne zgodbe. To so zgodbe o tem, kako so gradili babilonski stolp, kako se odvijala bitka pri Termopilah, to so zgodbe o sužnjih in kako so jih z ladjami prevažali v Ameriko, o zapornikih, o faraonih, o državljanjski vojni v ZDA. Mort Cinder namreč, kako je bilo takrat. Zato, ker je bil tam. To so pretresljive zgodbe, zgodbe polne razumevanja za človeka in njegova čustva. Za njegove slabosti in vrline. To so zgodbe o strahopetnosti in pogumu. Nikoli ne bom pozabil sekvence v špartanski bitki pri Termopilah, ko mučijo zadnjega preživelega od peščie 300 vojakov, ki se je zoperstavila mogočni vojski, in ko se on odloči, da bo v trenutku, ko mu bodo iztikali oči, sunil z glavo naprej in si zaril nož v možgane. Ali pa besed tujega kralja, ki mu priznava, da je on večji kralj od njega, čeprav navaden vojak, in mu podari svobodo. Prav tako ne bom nikoli pozabil materinske ljubezni v zgodbi o prvi svetovni vojni, ali pogleda črnega sužnja, ki ga skuša Mort Cinder v trenutku slabosti prepustiti morskim psom. No, zgodbe sicer večji del niso povezane med seboj, bistveno je prvo srečanje starega arhivarja Ezre in Mort Cinderja, in pa potem dolga zgodba Ljudje z svinčenimi očmi. Nepozabna stvar. Mort Cinder, človek vseh časov človek za vse čase. Človek, v katerega duhovnih prostranstvih se razkrivajo usode in skrivnosti ljudi in človeštva. Cinder pa te skrivnosti odkriva z neverjetno pronicljivostjo in energijo in ker je sposoben klasificirati vse arheološko gradivo iz katerega koli časa, iz katerekoli epohe, postane nepogrešljiv sodelavec starega arhivarja pri klasifikaciji arheoloških najdbin. Dolga je to zgodba, kot človeštvo samo,pravo remek delo crnobelega stripa. Ker sem se dosedaj malo več posvetil scenarističnim potezam znamenitega Oesterhelda, potem moram povedati, da je Breccina risba naravnost čarobna. Kako on riše sence, ki prekrivajo sence. Mort Cinder je mostrovina chiaroscuro tehnike, poln vizualnih doživljajev, prepoln pričakovanj, tesnobe in grozljive atmosfere. Takše virtuoznosti nisem videl še nikoli in to je treba brati in gledati, da lahko verjameš, da kaj takega sploh obstaja. Vsga skupaj je to 206 nepozabnih strani, imeli pa smo neverjetno srečo, da smo v bivši Jugi to lahko prebrali v celoti. In kdor tega še ni čital, ogromno izgublja. No, Breccia je leta 1966 ustanovil Instituto de Arte, likovno akademijo, in z Oesterheldom leta 1969 prevzel Lopezovo mesto pri risanju znanstveno fantastičnega stripa Eternauta.
Sicer pa je Breccia leta 1968 narisal tudi strip Che Guevara, poslednja leta leta je risal stripe po delih Lovecrafta (Chthulhu), risal pa je tudi zelo dolg strip Perramus. Čeprav je Breccia risal tudi v barvah, pa je treba priznati, da se njegova barvna dela še zdaleč ne morejo primerjati z njegovimi črnobelimi stvaritvami.
Alberto Breccia je umrl novembra 1993 leta, še vedno pa ustvarja njegov sin Enrique Breccia, ki je med ostalim poznan po znamenitem serijalu Alvar Mayor, ki se ukvarja s časom konvistadorjev v Južni Ameriki.
Oesterhoeld Hector German, scenarist, se je rodil v Argentini 1919 leta in je po mojem eden najboljših piscev stripa vseh časov To je človek, ki ga je mogoče postaviti ob bok Charlieru, Franku Millerju, Azzarelu...Sicer pa je Oesterheld pisal za mnoge znane avtorje, recimo Francisca Sola, Haupta, pa Hugo Pratta, za katerega je napisal famozni strip Narednik Kirk, objavljen v Strip zabavniku. Pisal je tudi antimilitaristične zgodbe o Ernie Pikeu za Pratta, pa Randalla, klasičen western za Castilla, pa L'Eternauta in western stripe za Carlosa Roumea, pri nas malo poznanega, a drugače priznanega in plodnega avtorja. Pri nas so njegovi stripi izhajali v Crtanih romanih, avanturi, Zenitu, Pingvinu... Pravijo pa, da je najbolj impozantna zgodba o Che Guevari, katero je Oesterheld napisal v Čilu in jo objavil v času diktature.
Risar je bil seveda Alberto Breccia, in 21. aprila 1977 so ponoči prišli vojaki in odpeljali Oesterhelda. Njega in dve njegovi hčeri. Od katerih je bila ena noseča. In nihče jih ni nikoli več videl. To je bilo tako boleče, da so se ljudje nenehno spraševali, kaj se je zgodilo z njim, tako da je nekemu italijanskemu novinarju, Albertu Ongaru, le uspelo izvedeti resnico. Leta 1979 se je znašel pred nekim čilskim generalom, ki mu je hladnokrvo priznal. "Oesterheld je pisal prečudovite zgodbe, zgodba o Cheju pa je verjetno najlepša od vseh. Zato smo ga morali ubiti."
Kaj naj rečem na to? Dolga leta že vem za to, pa sem še vedno najglobje pretresen ob spoznanju, da je moral človek umreti, ker je pisal lepe stvari. Da so ga zaradi tega ubili. Za božjo voljo! Pomislite samo, da bi lahko napisal še kakšno zgodbo o Mort Cinderju. Nikoli tega ne bom oprostil ljudem, ki so to storili. In tudi moja dolžnost je, da vam to povem. Kot je vaša dolžnost, da preberete Morta Cindera.
V spomin in v čast Breccie in Oesterhelda
Mort Cinder
Smrt faraona (Stripoteka #706, 08.06.1982)
Ljudi olovnih ociju (Stripoteka #717, 24.08.1982)
(Stripoteka #718, 31.08.1982)
Tajanstveni vitraž (Stripoteka #724, 12.10.1982)
Brod robova (Stripoteka #728, 09.11.1982)
Carlijeva majka (Stripoteka #731, 30.11.1982)
Vavilonska kula (Stripoteka #739, 25.01.1983)
Lisin grob (Stripoteka #748, 29.03.1983)
Zatvor Blu Dou (Stripoteka #771, 06.09.1983)
(Stripoteka #772, 13.09.1983)
Bitka kod Termopila (Stripoteka #793, 07.02.1984)
sigismundus
Alberto Breccia/Oesterhoeld
Mort Cinder
Tokrat se bom posvetil avtorjema Alberto Brecci in Oesterheldu, posebej pa se bom ozrl na kratki serijal Mort Cinder. Po mojem enemu najboljših stripov vseh časov.
Alberto Breccia, stripar in ilustrator, se je rodil leta 1919 v Montevideu, v Urugvaju in je nato celo vrsto let živel v Argentini. Že pri sedemnajstih je začenjal objavljati ilustracije v revijah, s stripom pa se je začel ukvarjati, ko mu je bilo dvajset let. To je bilo v tiskih Tit-Bits, El Gorrion in Rataplan, leta 1946 pa je začel risati Vita Nervia, zgodbo o detektivu v Buenos Airesu Njegov sodelovanje z nanim scenaristom Oesterheldem se je začela ob koncu petdesetih let. Točneje, leta 1957. Takrat so nastali stripi Sherlock Time, Doctor Morgue, Mort Cinder in sodobna zgodovina Argentine Perramus. Breccia je nekaj časa bival v Evropi in delal za tvrdko Fleetway Publications iz Anglije, kjer so nastali njegovi western stripi. Osem od teh romanov je bilo objavljeno tudi pri nas, v ediciji Crtani romani. Mort Cinder, njegov najbolj znan strip, je bil v devetih delih objavljen v Stripoteki, je nastal leta 1962. To je strip o nesmrtniku, ki se sprijatelji z arhivarjem in mu pripoveduje zgodbe svojega življenja. To so impozantne zgodbe. To so zgodbe o tem, kako so gradili babilonski stolp, kako se odvijala bitka pri Termopilah, to so zgodbe o sužnjih in kako so jih z ladjami prevažali v Ameriko, o zapornikih, o faraonih, o državljanjski vojni v ZDA. Mort Cinder namreč, kako je bilo takrat. Zato, ker je bil tam. To so pretresljive zgodbe, zgodbe polne razumevanja za človeka in njegova čustva. Za njegove slabosti in vrline. To so zgodbe o strahopetnosti in pogumu. Nikoli ne bom pozabil sekvence v špartanski bitki pri Termopilah, ko mučijo zadnjega preživelega od peščie 300 vojakov, ki se je zoperstavila mogočni vojski, in ko se on odloči, da bo v trenutku, ko mu bodo iztikali oči, sunil z glavo naprej in si zaril nož v možgane. Ali pa besed tujega kralja, ki mu priznava, da je on večji kralj od njega, čeprav navaden vojak, in mu podari svobodo. Prav tako ne bom nikoli pozabil materinske ljubezni v zgodbi o prvi svetovni vojni, ali pogleda črnega sužnja, ki ga skuša Mort Cinder v trenutku slabosti prepustiti morskim psom. No, zgodbe sicer večji del niso povezane med seboj, bistveno je prvo srečanje starega arhivarja Ezre in Mort Cinderja, in pa potem dolga zgodba Ljudje z svinčenimi očmi. Nepozabna stvar. Mort Cinder, človek vseh časov človek za vse čase. Človek, v katerega duhovnih prostranstvih se razkrivajo usode in skrivnosti ljudi in človeštva. Cinder pa te skrivnosti odkriva z neverjetno pronicljivostjo in energijo in ker je sposoben klasificirati vse arheološko gradivo iz katerega koli časa, iz katerekoli epohe, postane nepogrešljiv sodelavec starega arhivarja pri klasifikaciji arheoloških najdbin. Dolga je to zgodba, kot človeštvo samo,pravo remek delo crnobelega stripa. Ker sem se dosedaj malo več posvetil scenarističnim potezam znamenitega Oesterhelda, potem moram povedati, da je Breccina risba naravnost čarobna. Kako on riše sence, ki prekrivajo sence. Mort Cinder je mostrovina chiaroscuro tehnike, poln vizualnih doživljajev, prepoln pričakovanj, tesnobe in grozljive atmosfere. Takše virtuoznosti nisem videl še nikoli in to je treba brati in gledati, da lahko verjameš, da kaj takega sploh obstaja. Vsga skupaj je to 206 nepozabnih strani, imeli pa smo neverjetno srečo, da smo v bivši Jugi to lahko prebrali v celoti. In kdor tega še ni čital, ogromno izgublja. No, Breccia je leta 1966 ustanovil Instituto de Arte, likovno akademijo, in z Oesterheldom leta 1969 prevzel Lopezovo mesto pri risanju znanstveno fantastičnega stripa Eternauta.
Sicer pa je Breccia leta 1968 narisal tudi strip Che Guevara, poslednja leta leta je risal stripe po delih Lovecrafta (Chthulhu), risal pa je tudi zelo dolg strip Perramus. Čeprav je Breccia risal tudi v barvah, pa je treba priznati, da se njegova barvna dela še zdaleč ne morejo primerjati z njegovimi črnobelimi stvaritvami.
Alberto Breccia je umrl novembra 1993 leta, še vedno pa ustvarja njegov sin Enrique Breccia, ki je med ostalim poznan po znamenitem serijalu Alvar Mayor, ki se ukvarja s časom konvistadorjev v Južni Ameriki.
Oesterhoeld Hector German, scenarist, se je rodil v Argentini 1919 leta in je po mojem eden najboljših piscev stripa vseh časov To je človek, ki ga je mogoče postaviti ob bok Charlieru, Franku Millerju, Azzarelu...Sicer pa je Oesterheld pisal za mnoge znane avtorje, recimo Francisca Sola, Haupta, pa Hugo Pratta, za katerega je napisal famozni strip Narednik Kirk, objavljen v Strip zabavniku. Pisal je tudi antimilitaristične zgodbe o Ernie Pikeu za Pratta, pa Randalla, klasičen western za Castilla, pa L'Eternauta in western stripe za Carlosa Roumea, pri nas malo poznanega, a drugače priznanega in plodnega avtorja. Pri nas so njegovi stripi izhajali v Crtanih romanih, avanturi, Zenitu, Pingvinu... Pravijo pa, da je najbolj impozantna zgodba o Che Guevari, katero je Oesterheld napisal v Čilu in jo objavil v času diktature.
Risar je bil seveda Alberto Breccia, in 21. aprila 1977 so ponoči prišli vojaki in odpeljali Oesterhelda. Njega in dve njegovi hčeri. Od katerih je bila ena noseča. In nihče jih ni nikoli več videl. To je bilo tako boleče, da so se ljudje nenehno spraševali, kaj se je zgodilo z njim, tako da je nekemu italijanskemu novinarju, Albertu Ongaru, le uspelo izvedeti resnico. Leta 1979 se je znašel pred nekim čilskim generalom, ki mu je hladnokrvo priznal. "Oesterheld je pisal prečudovite zgodbe, zgodba o Cheju pa je verjetno najlepša od vseh. Zato smo ga morali ubiti."
Kaj naj rečem na to? Dolga leta že vem za to, pa sem še vedno najglobje pretresen ob spoznanju, da je moral človek umreti, ker je pisal lepe stvari. Da so ga zaradi tega ubili. Za božjo voljo! Pomislite samo, da bi lahko napisal še kakšno zgodbo o Mort Cinderju. Nikoli tega ne bom oprostil ljudem, ki so to storili. In tudi moja dolžnost je, da vam to povem. Kot je vaša dolžnost, da preberete Morta Cindera.
V spomin in v čast Breccie in Oesterhelda
Mort Cinder
Smrt faraona (Stripoteka #706, 08.06.1982)
Ljudi olovnih ociju (Stripoteka #717, 24.08.1982)
(Stripoteka #718, 31.08.1982)
Tajanstveni vitraž (Stripoteka #724, 12.10.1982)
Brod robova (Stripoteka #728, 09.11.1982)
Carlijeva majka (Stripoteka #731, 30.11.1982)
Vavilonska kula (Stripoteka #739, 25.01.1983)
Lisin grob (Stripoteka #748, 29.03.1983)
Zatvor Blu Dou (Stripoteka #771, 06.09.1983)
(Stripoteka #772, 13.09.1983)
Bitka kod Termopila (Stripoteka #793, 07.02.1984)
sigismundus
mort cinder
nahaja se v parih stripotekah (corto bi lahko povedal točne številke ker mi jih je on posojal, jaz jih imam skenirane) kot samostojno izdanje mislim da ni nikoli izšlo
v nedeljo sva se s sigijem pogovarjala kaj bi lahko priporočali založnikom za izdajo in je lih cinder padu upam da bo kdo uslišal naše želje
nahaja se v parih stripotekah (corto bi lahko povedal točne številke ker mi jih je on posojal, jaz jih imam skenirane) kot samostojno izdanje mislim da ni nikoli izšlo
v nedeljo sva se s sigijem pogovarjala kaj bi lahko priporočali založnikom za izdajo in je lih cinder padu upam da bo kdo uslišal naše želje
Re: Mort Cinder-serijal
sigismundus wrote:Pravijo pa, da je najbolj impozantna zgodba o Che Guevari, katero je Oesterheld napisal v Čilu in jo objavil v času diktature.
Risar je bil seveda Alberto Breccia, in 21. aprila 1977 so ponoči prišli vojaki in odpeljali Oesterhelda. Njega in dve njegovi hčeri. Od katerih je bila ena noseča. In nihče jih ni nikoli več videl. To je bilo tako boleče, da so se ljudje nenehno spraševali, kaj se je zgodilo z njim, tako da je nekemu italijanskemu novinarju, Albertu Ongaru, le uspelo izvedeti resnico. Leta 1979 se je znašel pred nekim čilskim generalom, ki mu je hladnokrvo priznal. "Oesterheld je pisal prečudovite zgodbe, zgodba o Cheju pa je verjetno najlepša od vseh. Zato smo ga morali ubiti."
Ta strip o Che Guevari je bil nekaj časa baje prepovedano čtivo. Mene zanima, če se da zdaj kje dobiti ta strip?
-
sigismundus
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1472
- Joined: 08.02.2005 15:16:02
Livre : CHE
Auteur : BRECCIA ALBERTO ; OESTERHELD HECTOR
Editeur : Freon
http://www.priceminister.com/offer/buy/ ... Livre.html
Auteur : BRECCIA ALBERTO ; OESTERHELD HECTOR
Editeur : Freon
http://www.priceminister.com/offer/buy/ ... Livre.html
-
sigismundus
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1472
- Joined: 08.02.2005 15:16:02
MORT CINDER
http://www.priceminister.com/navigation ... ort+cinder
no, pri nas to ni izšlo v albumih. potrebna bi bila vsaj dva. upam pa, da se bo to zgodilo. sem močno napeljeval vodo na mlin
http://www.priceminister.com/navigation ... ort+cinder
no, pri nas to ni izšlo v albumih. potrebna bi bila vsaj dva. upam pa, da se bo to zgodilo. sem močno napeljeval vodo na mlin
sigismundus wrote:MORT CINDER
http://www.priceminister.com/navigation ... ort+cinder
no, pri nas to ni izšlo v albumih. potrebna bi bila vsaj dva. upam pa, da se bo to zgodilo. sem močno napeljeval vodo na mlin
Odstrani se pošast!

