Slovenski knjižni sejem 26.11.2024 - 1.12.2024

[BuDi]

VigeVageKnjige
Letos nas žal ne bo na SKS. Nemogoči pogoji, na kratko. Obstajamo zaradi vas.

(sicer sem mislil, da obstajajo zaradi 7000€, ki so jih na razpisu dobili za vsako izdano knjigo, ampak ok)

[Corto]

link:
https://knjizni-sejem.si/

[BuDi]

link:
https://knjizni-sejem.si/

Trenutno (8.10.2024) so napisani še lanski razstavljavci, nekaj se govori da bodo še nekateri odpovedali oz. so razmišljali o tem.

[BuDi]

Letos bo (spet) en kup zadev s stripi, dejansko ne bodo iz paštete skakali samo "risoromani"...

27.11.2024 (sreda)

11:00 - 11:45 Dekliške oči ali O tem se ne govori
Risar stripov in stripovski teoretik Iztok Sitar sodi med najpomembnejše stripovske ustvarjalce pri nas. Za zbirko Dekliške oči ali O tem se ne govori je izbral deset kratkih zgodb petih sodobnih slovenskih pisateljic: Ane Schnabl, Nataše Skušek, Selme Skenderović, Samante Hadžić Žavski in Suzane Tratnik. Tako je v zgodbah, ki obravnavajo različne usode in dejanja mladih žensk, »o katerih se ne govori«, poleg povsem avtorske likovne upodobitve protagonistk, z različnimi vizualnimi prizori podal tudi svoje videnje dogajanja v fabuli, čeprav se ni nikoli radikalno odmaknil od nje.

14:00 - 14:45
Pisatelj Primož Suhodolčan bo predstavil svoje knjižne junake, kot so Peter Nos, Ranta, Popek ... in zbirke Živalske novice, Pozor, pravljice in ostala knjižna dela. Ilustrator Uroš Hrovat bo ustvarjal v živo in predstavil nastanek ilustracije, od osnutka do končnega videza.

17:00 - 17:45
Alan Ford: Rok Glavan (Antikvariat Glavan) bo predstavil zgodovino, nastanek in izvor stripa Alan Ford

28.11.2024 (četrtek)

11:00 - 11:45
Risanje zgodbe: Ilustrator Uroš Hrovat bo upodobil zgodbo, ki jo bo pripovedoval pisatelj Primož Suhodolčan (založba Suhodolčan)

17:00 - 17:45
Miki Muster 100 let: predstavitev aktivnosti ob praznovanju 100. obletnice rojstva Mikija Mustra (2025) - Aleksander Buh (Strip.art.nica Buch) z gosti

29.11.2024 (petek)

11:00 - 11:45
Peter Klepec v stripu - ilustrator in stripar Denis Polanc in Boštjan Večko (Striparna Oblaček)

17:00 - 17:45
BOBRI - epska slovenska klasika v stripu. Sodelujoči vas v pogovoru popeljejo skozi nastajanje novega stripa, ki je bil pravi založniški in avtorski podvig. Seveda bomo spregovorili o knjigah, ki smo jih nekoč brali in so nam ostale ljube, od katerih imajo posebno mesto pri vseh treh sogovornikih Jalnovi BOBRI. O izzivih ustvarjanja stripa, o ljubezni do Ljubljanskega barja in ljubezni do knjig nasploh. Vabljeni na pogovor, srečanje z avtorji ter k podpisovanju knjig! - Tadej Golob in Peter Škerl.

30.11.2024 (sobota)

11:00 - 11:45 Srečanje s striparjem Iztokom Sitarjem in risanje
Iztok Sitar sodi med najpomembnejše stripovske ustvarjalce pri nas. Letos je izdal zbirko Dekliške oči ali O tem se ne govori, v kateri je deset kratkih zgodb petih sodobnih slovenskih pisateljic: Ane Schnabl, Nataše Skušek, Selme Skenderović, Samante Hadžić Žavski in Suzane Tratnik.

12:00 - 12:45
Škrateljci: pogovor z avtorji in podpisovanje knjig: Boštjan Gorenc Pižama, Žiga X Gombač, Jaka Vukotič, Gorazd Vahen

15:00 - 17:00 Igor Ribič podpisuje in riše
Akademski grafik Igor Ribič, zadnja leta bolj znan kot TV voditelj Ribič Pepe, podpisuje in riše v strip albume Direktor in Janez Žbogar.

17:00 - 18:45 Zoran Smiljanić podpisuje in riše
Zoran Smiljanić podpisuje in riše v knjige Meksikajnarji I-V integral, Hardfuckers, Družinske zgodbe, Vojne zgodbe in Zadnji let Tonija Mrlaka.
30.11.24

18:00 - 18:45 Srečanje z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim in risanje
Ivan Mitrevski je eden bolj produktivnih avtorjev pri nas. Pri Buči je letos izšla zbirka zverinskih šal in živalskih vicev z naslovom Tristo kosmatih, za katero je Ivan prejel tudi znak Zlata hruška, ki ga podeljujejo za najkakovostnejša dela za otroke in mladino.

19:00 - 19:45 Srečanje z avtorjem Zoranom Smiljanićem in risanje
Zoran Smiljanić. Stripar. Aktiven že več kot 40 let. Zrisal okoli 2000 stripovskih strani. V zgodnjem obdobju je bil politično provokativen in angažiran (Hardfuckers, 1991, 1943), v srednjem epsko pripoveden (Meksikajnarji), v zadnjem pa se posveča zgodovinskim in biografskim temam (Cankar, Plečnik, Kajuh).

[macon]

V razmislek in širjenje diskusije:
Odprto pismo: Knjižnemu sejmu na na pot
»Pa saj to vsi že vemo,« mi je dejal kolega iz scene, ko sem izrazila pomisleke glede ozadja dogajanja na Slovenskem knjižnem sejmu. »Vseeno pa bi bilo morda dobro, da tudi ti to kam zapišeš, saj lahko spodbudi razpravo,« je zaključil. Pred tremi leti so me namreč povabili h koordinaciji dogodkov Glavnega odra na SKS. V dobri veri, da bom lahko sodelovala pri produkciji dogodka na področju knjige, prebiranje katerih me veseli od malih nog, sem povabilo sprejela. Bilo je koronsko leto in kot novinka sem se seznanjala s situacijo ter večino časa samo kimala. A že hitro se je izkazalo, da moja želja po sledenju standardom kvalitete ni tisto, kar je gonilo organizatorjev.
Koordinator odrov namreč ni kurator ali kustos, daleč od tega. V resnici je to nekdo, ki mora v najbolj udarne termine postaviti dogodke založb z največjimi stojnicami na sejmu, ostale pa postaviti okoli tega, so mi zabičali. Predlog, da bi spremljevalno dogajanje k sejmu prijavili na kakšen razpis, dogodke pa potem dejansko kurirali in sodelujoče za nastope plačali, je bil večkrat zavrnjen.
Po pogovoru z nastopajočimi se je izkazalo, da tisti, s katerimi sem govorila, za svoje nastope niso bili plačani s strani založb, razen morda z zastonjskim izvodom knjige, založbe so namreč morale za prijavo dogodka že tako ali tako plačati sejmu. Založbe torej plačujejo sejmu zato, da bo lahko ta sploh imel spremljevalni program. Na največjem sejmu knjige v državi se torej v prvi vrsti krši predlog Javne agencije za knjigo, ki že več kot desetletje priporoča (nespremenjeno) plačilo vsaj 150 evrov nastopajočim na javnih intervjujih ali pri okroglih mizah.
Založbe morajo plačati tudi prijavo za knjige, ki pridejo v izbor »Naj knjige sejma«. Tudi pri tem so s posmehom zavrnili moj predlog, da bi knjige dejansko prebrali. Namesto tega sta se predsednik programskega odbora in edini preostali član odbora, ki (tedaj poleg mene) ni bil predstavnik ene od založb, je pa nekoč delal v eni od največjih, na hitro sprehodila po prostoru, v nekaj minutah izbrala knjige, kjer so spet morali biti predstavniki največjih založb na sejmu in potem za dobro vago dala zraven še eno knjigo, mene pa sta vprašala, kateri od dveh stripov iz nabora je boljši, ker za dva stripa v naboru desetih knjig pač ni bilo prostora(?).
Od nekaj več deset tisoč ljudi, kot naj bi jih sejem obiskalo, je za deset različnih knjig nato glasovalo nekaj čez tisoč ljudi, kar je izjemno nizka številka, glede na to, da so za posamezne knjige zagotovo glasovali vsaj bližnji prijatelji avtorjev.
V drugem letu, ko sem začela predstavljati predloge za izboljšave, kot so boljša umestitev manjših založb, razmislek o področnih sklopih stojnic, že omenjena prijava na razpis, pregledovanje ponudnikov tehniških storitev, ki so cenejši, kot jih ponuja Gospodarsko razstavišče, da bi bili dogodki za založbe cenejši ter ustanovitev stripovskega kotička in podobno, so me začeli sistematsko utiševati. Stripovski kotiček sem uspela izboriti in ga v celoti na lastne stroške tudi izpeljati. Za to nisem bila plačana niti centa (medtem ko je koordinacija Glavnega odra plačana v višini ene povprečne plače), osnovne šole na obisku pa so mi vseeno prisodile najvišjo povprečno oceno od vseh lokacij, ki so jih obiskale na sejmu: 4,8 od 5.
Leto zatem sem k sodelovanju povabila znane striparje, s katerimi so se otroci lahko spoznali v živo. Program smo še razširili, uvedli vodstva po razstavi, podrisovanja in drugo dogajanje. Ker stoli na sejmu stanejo po štiri evre na stol in sem stripovski kotiček spet delala na lastne stroške (to leto že brez zaledja plačila za koordinacijo Glavnega odra), sem stole pripeljala od drugod, prav tako pa tudi ozvočenje. Organizatorji sejma seveda ponovno niso plačali tega novega odra, saj naj bi bila po njihovih besedah zadovoljna, da so mi sploh lahko dali prostor. In res sem bila in po lastni neumnosti, ki jo premoremo številni v kulturnem sektorju, delala brezplačno zato, da bi lahko ljudem približala stripovsko umetnost in pokazala, da se za vsak okus najde primerna stripovska estetika, hkrati pa poskušala ozaveščati o stripu skozi izobraževanje. Zakaj? Ker mi je za to zvrst umetnosti res mar in verjamem, da je potrebno kdaj kaj storiti tudi »za sceno« in njen obstoj ali širitev, pa čeprav brezplačno. K sodelovanju sem povabila vse slovenske založbe, ki so v zadnjih petih letih izdale strip. Ker sejem na tem odru ni imel stroškov z ozvočenjem, so bili dogodki tu za založbe brezplačni.
Letos spomladi sem ponovno kontaktirala organizatorje v zvezi s stripovskim kotičkom. Namesto, da bi mi odgovorili, so začeli po mojem elektronskem sporočilu kontaktirati stripovske založbe in jih vabiti, da jim dajo večji prostor ceneje, če prevzamejo stripovski kotiček. Meni več kot mesec dni niso odgovorili, nato pa me je ena od organizatork poklicala rekoč, da sem lahko še vesela, da me sploh kliče glede tega, da mi pove, da ne bodo več sodelovali z mano. Po svoje sem res lahko vesela, saj sem tudi za to, da po dveh letih ne bom več koordinirala Glavnega odra, izvedela šele iz medijev, ki jih na srečo zaradi svoje zaposlitve redno spremljam.
Vesela sem, da so stripovski kotiček sploh obdržali, čeprav sem jih prosila, da ga preimenujejo, da ne bi obiskovalci pomotoma mislili, da je moje ime - razen zaslug za ustanoviteljstvo kotička – še vedno kako povezano z letošnjim prostorom. Niso me uslišali. Stripovski kotiček bo tako letos pod okriljem založbe, ki ne tiska stripov in katere referenca na področju stripa je ta, da so v svoji knjigarni organizirali nekaj stripovskih dogodkov. Vprašanje na mestu je torej, kaj bodo lahko otroci, ki bodo dopoldan prišli na sejem, o stripu od njih sploh izvedeli.
Pri dogodkih stripovskega kotička na sejmu bo tako letos sodelovalo manjše število založb kot v preteklih letih, predvsem pa bo predstavljen klasičen komercialni in realistični strip, ki utrjuje stereotipne predstave o tem, kaj naj bi strip bil. Med njimi bodo predvsem tista stripovska imena o katerih ste slišali že neštetokrat, nenavadno pa je tudi to, da bo v stripovskem kotičku podelitev najlepše slovenske knjige, kar s stripom nima nobene veze. V kotičku bo tudi predstavitev enega od ilustratorjev, ki sicer v manjši meri deluje tudi na področju stripa, a iz opisa zaenkrat izgleda, da o tem ne bodo govorili, pri čemer se kaže nerazumevanje razlik med stripom in ilustracijo, ki so jo organizatorji v preteklih letih že večkrat pokazali z denimo napačnim naslavljanjem stripovskega kotička na novinarski konferenci.
Namesto širjenja raznolikosti in števila vključenih, se knjižni sejem, ki mu zato težko rečem Slovenski knjižni sejem, vse bolj in bolj zapira. Glede na to, da v upravnem in programskem odboru sejma sedijo predstavniki istih treh založb, pa to niti ni tako nenavadno. Poleg tega se je celo nekdaj »neodvisni« predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je prav tako sedel v obeh odborih, letos presedel še na stolček upravnega odbora ene od teh treh založb, ki v odborih v prvi vrsti skrbijo za svojo vidnost in ne za dobrobit vseh založnikov, kaj šele višjega smotra višanja bralne kulture ali doseganja novih bralcev. To je bilo lepo vidno tudi iz lanskega razpisa, ki je razstavljalcem ponudil finančno pomoč za najem stojnic na knjižnem sejmu, ki pa ni dosegel tistih, ki bi to pomoč najbolj potrebovali - malih založnikov, ki zaradi previsoke cene članarine pogosto niso člani založniške sekcije Gospodarske zbornice Slovenije in prav zaradi tega te ponudbe na svoje naslove sploh niso prejeli.
Številne male založbe imajo namreč večkrat že tako ali tako nižje cene knjig kot velike založbe, zato si svoje stojnice na sejmu še toliko težje privoščijo, saj vse stroške (najema, elektrike, stolov, luči ipd.) težko pokrijejo, kaj šele, da bi lahko govorili o velikem dobičku, a hkrati pokrivajo izjemno pomembne vsebine, ki so pri velikih založbah pogosto povsem spregledane. Težko pa si privoščijo, da jih na sejmu ne bi bilo, saj se tam lahko predstavijo novim bralcem, ki svoje denarnice žal preden pridejo do njih, večkrat izpraznijo že v prvih metrih vstopa na sejmišče, kjer imajo ogromne stojnice prav te največje založbe, velik del katerih sedi tako v programskem kot v upravnem odboru sejma.
Upam, da se bo sejem v prihodnosti kako predrugačil, odprl za nove ljudi, nove založbe, nove vsebine in v prvi vrsti spremenil sestavo upravnega in programskega odbora, ki po mojem mnenju ne bi smel imeti niti enega istega člana. (Si predstavljate, da bi bilo morda celo pravilo, da v teh odborih, razen kot posvetovalno telo, zaradi konflikta interesov ne bi smeli sodelovati predstavniki založb?) Predvsem pa, da bo poskusil najti nove rešitve za dvig kvalitete in prisluhnil tegobam ostalih založnikov, katerih kriki obupa se zdijo že leta in leta preslišani. Gre za simptom, ki je v slovenski kulturi vse prepogost: marsikdo dela dobro, a ko pride do organizacij z večjimi financami, se jim zdi, da lahko najbolje in edino pravilno stvari organizirajo same, čeprav pri tem marsikdo trpi, se pri tem izgubi veliko znanja, so številni spregledani in pozabljeni zaradi finančnih interesov in potreb bo nepotizmu, namesto kvalitete pa prevlada komercializacija.
In potem se sprašujejo, zakaj vse manj ljudi bere? Še tisti, ki berejo, pa berejo v angleščini. Tudi zaradi takšnih odločitev posameznikov, ki ne vidijo onkraj ograjice svojega vrtička in hlepijo predvsem po vse večjem dobičku, ne pa po trajnostnem preživetju raznolikosti slovenske knjige in izboljševanju kakovosti. Na takšen način lahko prepričujejo le že prepričane. Morda bi bilo bolje, če se ne bi zapirali v svoje mehurčke in knjige z več raznolikosti približali še ostalim, novim bralcem.
Ampak, kaj pa ve neka ženska, ki za razliko od ostalih v programskem odboru ni predstavnica založbe, ni še v zlatih srednjih letih in vidi v Slovenskem knjižnem sejmu priložnost za višji smoter, za ustvarjanje dobrih pogojev za knjigo? Nenazadnje je samo dolgoletna kulturna producentka, novinarka in recenzentka, ki je sodelovala že pri festivalih na filmskem, glasbenem, stripovskem in gledališkem področju, kjer - ne boste verjeli - za začetek dejansko vsaj pregledajo, če ne že v celoti pokonzumirajo - vsa dela, ki so prijavljena na tekmovanja.
Pia Nikolič, ustanoviteljica stripovskega kotička na SKS

[macon]

PRED SKS
Jutri bi postavljali štant. Navsezgodaj bi štartali vsak s svojega konca, Nejc bi se pripeljal v sposojenem kombiju. Potem bi nosili vanj škatle, mize, kavč in ostalo opremo. Režali bi se, da bi nam delo šlo hitreje in lažje spod rok. Švicali bi in šteli polne škatle knjig. Že ves mesec prej bi se veselili, pakirali knjige, pričakovanje bi naraščalo. SKS bi bil kot vsako leto doslej ena naših ključnih točk v založniškem letu, kjer bi imeli možnost, da se srečamo z bralkami in bralci, knjižničarkami in knjižničarji, da poklepetamo, ponudimo domače kekse mame Ivanke & mandarine. Prodajali bi knjige, imeli bi se dobro na svojem štantu.
Vse to letos odpade. Zaradi odločitve organizatorjev sejma, ki so nam dvakrat, torej tudi po pritožbi, dodelili prodajni mesti, ki sta bili absolutno nesprejemljivi, saj smo na podlagi izkušenj iz preteklih let ocenili, da bi na obeh delali zgubo, pa tudi zaradi ponižujočega, oholega ter pokroviteljskega odnosa organizatorjev, ki so nam na pritožbo med drugim odgovorili, da po njihovem ni pomembno, kje je štant, pomembno da je, kako na njem prodajamo (LOL, zato imajo velike založbe centralne pozicije in ogromne kvadrature, sure), se SKS letos protestno ne bomo udeležili.
Ta odločitev ni bila lahka, z njo neposredno ogrožamo dobrobit založbe, saj je njen obstoj odvisen od prihodkov od prodaje, in organizatorke in organizatorji SKS to seveda dobro vedo. Precej ljudi in založb to takisto ve in pizdijo, ampak vedno znova grejo. Ljudje vodijo dogodke in delajo SKS-ju program, založbe se podrejajo in klečeplazijo za boljše prostore. Organizatorji si manejo roke in vsako leto znova velikim založbam določajo centralne prodajne prostore, male in mikro založbe, absolutno nujne za obstoj in razvoj ter raznolikost slovenske knjižne krajine, pa potiskajo bolj in bolj na obrobje. Vsako leto se ob otvoritvi ali neposredno po njej pojavi par ogorčenih člankov, a zgodi se nikoli nič, karavana gre dalje in število obiskovalk in obiskovalcev baje strmo narašča, merijo pa to število s števcem na vratih.
Ni nam žal, da smo tej šaradi rekli ne. Žal nam je, da se mi ne bomo srečali_e. Bralkam in bralcem se opravičujemo, a nekje je bilo treba potegniti mejo. Prepričani smo, da razumete - in se vam za to razumevanje iskreno zahvaljujemo.
Pozivamo vas, da našo gesto podprete. Kako? Načinov je več:
a) Obiščite v času sejma našo spletno knjigarno in naročite v njej naše knjige: https://vigevageknjige.org/knjigarna. Če ne veste, kaj bi brali ali podarili, nas pokličite (070 45 00 67 ali 070 61 05 39) - z veseljem vam bomo svetovali! Pa še kako bomo rekli.
b) Obiščite v času sejma knjigarno Mariborka - v njej najdete vse naše knjige, Iva pa vam bo, če želite, pomagala pri izbiri.
c) Pridite na otvoritev prenovljene knjigarne https://www.facebook.com/knjigarnasiskla na Runkovi 2 v Ljubljani v petek, 29. 11., med 18 h in polnočjo! Knjigarna bo odprta, knjig bo na pretek, obetajo se pa tudi bogat program, nežno đuskanje in kak malinovc Tej zabavki rečemo #SeKSiafterparty, najbrž ni treba razlagati, čemu, a ne.
Male založbe knjige izdajamo težje od velikih. Težje jih tudi prodajamo. A če želimo v Sloveniji raznoliko izbiro knjig v slovenščini, smo nepogrešljive.
A obenem vemo za star čebelji pregovor "daleč od oči, daleč od srca". Vemo, da boste šli na sejem in nas tam ne bo. Zavedamo se, da so vaša finančna sredstva omejena. Vemo, da vsako leto premislite, kaj boste kupili - mi tudi. Vse to vemo in spoštujemo. A dovolite, da vam na srce položimo eno: prosimo, ne pozabite na knjige malih in mikro založb. Specializirane so in s svojim delom segajo v globine, globine pa so, kar v teh časih potrebujemo kot zrak in vodo.
Hvala vsem za podporo in za zaupanje.
Anja Zag Golob,
za VigeVageKnjige

[3G]

Graffit/Knjigarna.net tudi ni med razstavljalci - vsaj glede na seznam?

[BuDi]

Graffit/Knjigarna.net tudi ni med razstavljalci - vsaj glede na seznam?

Graffit/Knjigarna.net = DESK, ZALOŽNIŠTVO d.o.o. IZOLA , so med razstavljalci.

od stripovskih založnikov bodo manjkali samo VigeVageKnjige, Risar pa Egmont/Menart

[BuDi]

Knjižni sejem je en tak res lep primer kratkega stika socialističnih idej o enakih možnostih in subvencijah marginalcev s kruto realnostjo podjetniškega kapitalizma.

"Manjši založniki" in "novinarke" se sprašujejo, zakaj imajo veliki igralci, ki investirajo več sto tisoč evrov v svojo prisotnost na sejmu, prednost pri odločitvah v odborih, programu, razporeditvi odrskih terminov ter pri lokacijah svojih stojnic. Kako je mogoče, da v sistemu, ki naj bi bil načeloma egalitaren, prihaja do takšnih razlik? Zakaj na primer "kljub protestom" ne premestijo "Emilije", ki izdaja kuharske knjige, na slabše mesto, da bi dali več prostora "Anji", ki je ključna za slovensko stripovsko sceno in si zasluži boljšo izpostavljenost? Grozno.

Ob tem ne manjka očitkov, da sejem (ki temelji na visokih finančnih prispevkih založnikov), ni naklonjen alternativnim idejam ali manjšim igralcem. Prav tako razburja dejstvo, da si člani stanovskih združenj s skupnimi močmi izborijo boljše pogoje, kar pa posledično postavi druge založnike v manj ugoden položaj. Res nerazumljivo.

[macon]

Založniška dejavnost nima zveze s kapitalizmom, ker pomembni kot je Mladinska prejemajo milijonske subvencije za svojo pomembnost.

Za ogromen prostor na sejmu precej sigurno niso nič plačali, kvečjemu še prejeli dodatno subvencijo za pomembnost.

Sistem je popolnoma socialističen in egalitaren, glavna igra pa ni kreativnost (o kateri se vsi spakujejo), temveč mreženje (ki v najbolj vulgarnih legah pomeni namensko in načrtno klečeplazenje za korist). Vsaj 80% slovenskega stripa nastaja samo zaradi državnega zalivanja s kulturnim denarjem, tako avtorsko kot založniško. To nima zveze s trgom in kapitalizmom, ker je edini trg tisti državnih podpor. Bolj papeški od papeža se delamo kulturno razvite in v igrah videzov smo svetovni prvaki.

[BuDi]

Za ogromen prostor na sejmu precej sigurno niso nič plačali, kvečjemu še prejeli dodatno subvencijo za pomembnost.

Ti povem da so plačali in to toliko, da so eni tisti, ki držijo cel sejem pokonci. Vem iz virov blizu sejma in iz virov blizu Mladinske.

Dobijo pa popuste, ampak to jih dobijo tudi drugi, ki se znajdejo (znanka je delala 10 let pri eni od založb, se je njen šef menda vsako leto zmenil za neke kompenzacije, da je bilo na koncu več kot pol ceneje, sicer jih ne bi bilo na sejmu, ker je knjižni sejem po njenem pri nas ekstremno draga in razmeroma neučinkovita promocija)

Kar se konkretno MK tiče - ni jih sram povedati, da imajo s sejmom izgubo kljub popustom in boljšim pogojem, ker je prostor na slovenskem knjižnem sejmu menda en najdražjih v srednji Evropi (po nekaterih izjavah celo daleč najdražji, ampak to bi bolj z rezervo jemal), oni pa imajo največje razstavne prostore. Večkrat povejo, da so oni bolj pomembni za sejem, kot sejem za njih.

[macon]

Za ogromen prostor na sejmu precej sigurno niso nič plačali, kvečjemu še prejeli dodatno subvencijo za pomembnost.

Ti povem da so plačali in to toliko, da so eni tisti, ki držijo cel sejem pokonci. Vem iz virov blizu sejma in Mladinske. Kje in kako so pa dobili je pa druga.

Seveda so plačali, hkrati pa dobili poseben promocijski denar iz kulturnih fondov, ker so vendar pomembni. Mislil sem, da v totalu niso nič plačali. V bistvu prekladanje iz levega v desni državni žep, posameznikom se pa vmes v žepu zatakne marža za prerazporejanje.

Tako, da je dejstvo, da vse tovrstne prireditve držijo pokonci mali razstavljalci, ki pa plačajo iz lastnega žepa in iz lastne prodaje. MK je popolnoma vseeno, če se prodajni metri še kaj vem koliko podražijo, mali pa si teh cen ob tistem obisku in prodaji ne morejo privoščiti.

Apokalipsa je pred leti za stojnico v CD plačevala 1200 EUR za štiri dni. Ravno toliko smo prodali, za vsako prodano knjigo smo še eno podarili, smiselno je bilo, ker smo bili vsi prodajalci prostovoljci in smo naredili vsaj eno izmeno. Najbolje se je prodajala filozofska zbirka AUT. Potem so podražili stojnice na 1600 ali 1800 EUR za štiri dni in nismo več šli (po kakih 20 letih udeležbe na sejmu), ker ni imelo smisla. Kmalu potem se je sejem preselil iz CD.

[macon]

Apokalipsa je to leto spet na sejmu. Ravnokar sem zagledal na FB.

[BuDi]

Sicer ni nobenih presenečenj.

Precej je različnih ponudnikov z razmeroma ok cenami angleških knjig in mang (pa nekaj z manj ok cenami), dobi se večina najpopularnejših naslovov. - podoben trend kot na Interlibru.

kakorkoli ...

Graffit ima novega Asterixa Beli iris in Lucky Luka Oklahomo... -10% (tokrat sta oba kar ok, Lucky je boljše narejen od Asterixa)

Očetnjava se pri Buči še vedno prodaja po 6€, Sitarjev 4000 po 10€, Sokrat bojevnik 14€

Nekateri stari neprodani stripi so vsako leto dražji namesto cenejši (Didakta, Morfem).

Mnogi stripi in knjige imajo letos bolane cene, 35-45€ za običajno letošnjo trdoplatničeno knjigo (A5) je normalno, vsaj 25 za mehko, če so manj so kar izjeme ali pa stare zadeve.

Mehki strip Bobrov je recimo 35€, ne vem pa koliko je popusta.

Buch prodaja Gričko od Fibre, združenje hrvaških založnikov pa Starve od CRŠ (pa Žeželj je izpostavljen s paneli).

Popusti so praviloma 10%, imajo pa Učila posebej stojnico z do -70%, Cankarjeva založba pa -50%.

Splača se pogledat kotiček s razstavo ilustracij pa prelistat zadeve v stripovskem kotičku (kjer je možno prelistat kar velik del vsega kar je izšlo, naključno izbrano brez posebne logike.. od Samuraja Takeda iz 2021 do Bobrov 2024).

Pa letos za razliko od prejšnjih let zaradi novega tlorisa niti ni "slabih" stojnic za razstavljavce, razen če rečeš, da so stranske dvorane same po sebi slabe. Pa "ekscesov" iz Cankarjevega doma, kjer je kar nekaj založb imeli po dva - tri - celo štiri prostore, je definitivno konec. - Učila imajo dve stojnici (ena je "diskontna"), pa Mladinska ima standardno zelo veliko (eno) osrednje mesto, ostali pa so vsi precej skromni.

Še vedno pa je po organizaciji videti (kot), da nihče ni obiskal nobenega sejma v tujini... no, pa tudi v medijih pišejo, da je knjižne sejme kot take povozil čas, da ni več obiskovalcev in da se nič ne proda ... pa Zagrebški Interliber je bil nedolgo nazaj samo uro pa pol stran...

[Poli 78]

Se kaj spomniš koliko je znižana zadnja letošnja Graffitova Graščina?