Saša Čobanov:
Kako je strip u Hrvatskoj doživio renesansu i najbolja izdanja u 2015
http://www.index.hr/black/clanak/kako-j ... 75809.aspx
O stripih v naših medijih....
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: O stripih v naših medijih....
Najboljša evropska slaba fora
Pia Nikolič, Radio Študent
26. 2. 2016
Letošnji največji evropski stripovski festival v Angoulêmu na jugozahodu Francije je že pred splavitvijo v javnost konec januarja prejel ogromno število kritik. Ob razglasitvi
nabora možnih kandidatov – prejemnikov najpomembnejše prestižne nagrade festivala – Grand Prix so se pojavile polemike glede odsotnosti vključitve žensk v omenjeni nabor.
Tudi trditve nekaterih, da gre za nagrado, ki gleda v preteklost, ko ženske še niso bile tako prisotne v svetu stripa, stoji na majavih in trhlih temeljih.
Kot da omenjena afera ne bi bila dovolj slab prolog v sam festival, so se ga v podobnem tonu odločili tudi zaključiti. Namesto še ene dolgočasne rdečepreprogarske slavnostne
prireditve so udeleženi prejeli komolec med rebra. Zaključna ceremonija je bila zaupana komedijantu Richardu Gaitetu, ki je s svojo slabo praktično šalo poskrbel za izjemno
slabo vzdušje v dvorani. Vse se je začelo z besedami: „To bo najkrajša ceremonija v zgodovini, ker je vse, kar hočemo, plesati in piti.“ Problem pa se ni pojavil v dolžini govorov,
ampak v vodečem samem. Po podelitvi devetih nagrad sta namreč iz publike vstali dve ženski in nagovorili Richarda na odru, rekoč: „Bravo, Richard, za to šalo o napačnih
nagradah in velikosti Grand Prixa, zelo sva se nasmejali, ampak zdaj morava iti.“ In sta šli. Z njima pa tudi vso dobro vzdušje iz dvorane, kjer verjetno ne rabimo omeniti
duševnega stanja devetih zavedeno nagrajenih ustvarjalcev stripa.
Odzivi na letošnji festival so tako pustili slab vtis, 40 francoskih založnikov pa je svoje sodelovanje pri prihodnjem stripovskem festivalu že odpovedalo in to v podpisani izjavi
za javnost tudi že objavilo. Ne strinjajo se z dosedajšnjo politiko festivala in se zavedajo, da lahko v takšni množini tudi kaj dosežejo. Podpisniki namreč zajemajo skoraj vse
letos na festivalu sodelujoče založbe.
Eno od letošnjih presenečenj je bila nova zmagovalna stripovska serija. V zadnjih nekaj letih je to nagrado prejela Saga, iz katere so se prav tako ponorčevali, da jo je prejela
tudi letos, vendar temu ni bilo tako. Po tem, ko je bila nagrada razglašena, je direktor vest že objavil na spletnih omrežjih, potem pa jo je moral po razkritju šale hitro odstraniti.
Na nekaj čez četrt milijona obiskovalcev pa afere, vsaj glede obiska, niso vplivale. Če bodo francoski založniki od svojega sodelovanja odstopili, bo naslednje leto gotovo zgodba
drugačna.
Kot že omenjeno, je – pozabivši na vse razprtije – nagrado za stripovsko serijo dobila, ponovno ameriška, Ms. Marvel. Tudi pri nas precej priljubljena najstniška glavna junakinja
je srca mnogih osvojila verjetno prav s svoji prizemljenostjo. Kljub temu, da zaradi nenavadne meglice nekega večera po zabavi postane superjunakinja, se še vedno najbolj
obremenjuje z mladostniškimi problemi, kot so kako postati priljubljena med sošolci, ali popolnoma človeškimi, kot je – zakaj morajo imeti superjunaki tako oprijeta oblačila,
da jim jih ves čas zateguje v zadnjični razporek.
Najboljši album leta je na letošnjem festivalu v Angoulêmu postal Here Richarda McGuira, ki smo ga tudi pri nas že opazovali v striparnah, na slovenski prevod pa še čakamo.
Here je album, ki temelji na svoji likovni izraznosti in je z besedami zelo skop. Kako bi le ne bil, ko pa gre v resnici za slikovno pripoved nekega kota. Tako je, prav ste slišali.
Nek kot v sobi, ki je ozaljšan s kamnito pečjo, je v resnici glavni protagnost in prostor dogajanja celotnega grafičnega romana. Kot skozi stoletja in tisočletja.
Likovno je album Here zastavljen kot serija razlitkov, oziroma splashev preko zaporednih parov strani. Prek razlitkov pa so nametani manjši kvadratki, ki vodijo rdečo nit zgodbe.
Zgodba je seveda izmišljena. Na vsakem razlitku pa se povečini igra s pari barvnih kombinacij v vseh njihovih odtenkih, praktično noben par kombinacij pa se v knjigi ne ponovi.
Prav tako nam skozi celoten album dosledno sledi v levem zgornjem kotu siv pravokotnik, ki nas obvešča, v katerem letu se trenutno nahajamo mi in seveda, če ste nanj slučajno
že pozabili – glavni kot hiše.
Dokler se ne pojavi kak genialni profesor in njegov padawan McFly, lahko trdimo, da je Richard McGuire naredil najboljši približek časovnemu stroju. Z izjemnim smislom za
kadriranje tako lahko hkrati na primer prikaže gozd, ki je na mestu kota hiše stal leta 1623, medtem ko se sredi njega sprehaja mačka s svojim kvadratkom in letnico 1999. Vmes
med obema pa stoji ženska iz leta 1957, ki se je že na prejšnji strani spraševala, zakaj je že prišla v dnevno sobo.
Skozi strip Here se tako McGuire pravzaprav poigrava z našo ponotranjeno koncepcijo časa, ki jo večina razume ali linearno ali bolj ciklično. Avtor se v tem stripu odloči za hkraten
soobstoj različnih časovnih dimenzij, ki med seboj ne reagirajo. Časovno so različni kvadratki med seboj povezani le toliko, da nekateri vsebujejo iste protagoniste, ki se seveda
skozi čas nekoliko postarajo. Kar panele med seboj povezuje, je zgolj soobstoj v prostoru.
Medtem ko listamo skozi na videz skoraj popartistične lepljenke v stilu kakšnega dodelanega kolaža, na trenutke zagledamo tudi sled svinčnika. Vsake toliko so obrazi ali detajli
dodatno realistično dodelani s svinčnikom, kar sicer precej figurativne in ploske elemente in like spremeni v bolj življenjske in resnične.
Da je kot hiše lahko zanimiv, se lahko prepričamo na več kot dvesto straneh. McGuirova kreativnost je verjetno tudi v Angoulêmu žirante prepričala prav s svojo preprostostjo.
Nešteto drobnih in vsakdanjih dogodkov je v albumu Here spojeno v čudovito zgodbo, ki ji kljub pavšalnosti vsebinsko in scenaristično ne manjka nič. Razni manki komunikacije so
zapolnjeni s preciznim kadriranjem in absurdom, ki nastane s sopostavitvijo zgodovinskih dogodkov bok na bok. Še en dokaz majhnosti in nepomembnosti nekega sicer zelo
prizemljenega človeškega bitja.
Pia Nikolič, Radio Študent
26. 2. 2016
Letošnji največji evropski stripovski festival v Angoulêmu na jugozahodu Francije je že pred splavitvijo v javnost konec januarja prejel ogromno število kritik. Ob razglasitvi
nabora možnih kandidatov – prejemnikov najpomembnejše prestižne nagrade festivala – Grand Prix so se pojavile polemike glede odsotnosti vključitve žensk v omenjeni nabor.
Tudi trditve nekaterih, da gre za nagrado, ki gleda v preteklost, ko ženske še niso bile tako prisotne v svetu stripa, stoji na majavih in trhlih temeljih.
Kot da omenjena afera ne bi bila dovolj slab prolog v sam festival, so se ga v podobnem tonu odločili tudi zaključiti. Namesto še ene dolgočasne rdečepreprogarske slavnostne
prireditve so udeleženi prejeli komolec med rebra. Zaključna ceremonija je bila zaupana komedijantu Richardu Gaitetu, ki je s svojo slabo praktično šalo poskrbel za izjemno
slabo vzdušje v dvorani. Vse se je začelo z besedami: „To bo najkrajša ceremonija v zgodovini, ker je vse, kar hočemo, plesati in piti.“ Problem pa se ni pojavil v dolžini govorov,
ampak v vodečem samem. Po podelitvi devetih nagrad sta namreč iz publike vstali dve ženski in nagovorili Richarda na odru, rekoč: „Bravo, Richard, za to šalo o napačnih
nagradah in velikosti Grand Prixa, zelo sva se nasmejali, ampak zdaj morava iti.“ In sta šli. Z njima pa tudi vso dobro vzdušje iz dvorane, kjer verjetno ne rabimo omeniti
duševnega stanja devetih zavedeno nagrajenih ustvarjalcev stripa.
Odzivi na letošnji festival so tako pustili slab vtis, 40 francoskih založnikov pa je svoje sodelovanje pri prihodnjem stripovskem festivalu že odpovedalo in to v podpisani izjavi
za javnost tudi že objavilo. Ne strinjajo se z dosedajšnjo politiko festivala in se zavedajo, da lahko v takšni množini tudi kaj dosežejo. Podpisniki namreč zajemajo skoraj vse
letos na festivalu sodelujoče založbe.
Eno od letošnjih presenečenj je bila nova zmagovalna stripovska serija. V zadnjih nekaj letih je to nagrado prejela Saga, iz katere so se prav tako ponorčevali, da jo je prejela
tudi letos, vendar temu ni bilo tako. Po tem, ko je bila nagrada razglašena, je direktor vest že objavil na spletnih omrežjih, potem pa jo je moral po razkritju šale hitro odstraniti.
Na nekaj čez četrt milijona obiskovalcev pa afere, vsaj glede obiska, niso vplivale. Če bodo francoski založniki od svojega sodelovanja odstopili, bo naslednje leto gotovo zgodba
drugačna.
Kot že omenjeno, je – pozabivši na vse razprtije – nagrado za stripovsko serijo dobila, ponovno ameriška, Ms. Marvel. Tudi pri nas precej priljubljena najstniška glavna junakinja
je srca mnogih osvojila verjetno prav s svoji prizemljenostjo. Kljub temu, da zaradi nenavadne meglice nekega večera po zabavi postane superjunakinja, se še vedno najbolj
obremenjuje z mladostniškimi problemi, kot so kako postati priljubljena med sošolci, ali popolnoma človeškimi, kot je – zakaj morajo imeti superjunaki tako oprijeta oblačila,
da jim jih ves čas zateguje v zadnjični razporek.
Najboljši album leta je na letošnjem festivalu v Angoulêmu postal Here Richarda McGuira, ki smo ga tudi pri nas že opazovali v striparnah, na slovenski prevod pa še čakamo.
Here je album, ki temelji na svoji likovni izraznosti in je z besedami zelo skop. Kako bi le ne bil, ko pa gre v resnici za slikovno pripoved nekega kota. Tako je, prav ste slišali.
Nek kot v sobi, ki je ozaljšan s kamnito pečjo, je v resnici glavni protagnost in prostor dogajanja celotnega grafičnega romana. Kot skozi stoletja in tisočletja.
Likovno je album Here zastavljen kot serija razlitkov, oziroma splashev preko zaporednih parov strani. Prek razlitkov pa so nametani manjši kvadratki, ki vodijo rdečo nit zgodbe.
Zgodba je seveda izmišljena. Na vsakem razlitku pa se povečini igra s pari barvnih kombinacij v vseh njihovih odtenkih, praktično noben par kombinacij pa se v knjigi ne ponovi.
Prav tako nam skozi celoten album dosledno sledi v levem zgornjem kotu siv pravokotnik, ki nas obvešča, v katerem letu se trenutno nahajamo mi in seveda, če ste nanj slučajno
že pozabili – glavni kot hiše.
Dokler se ne pojavi kak genialni profesor in njegov padawan McFly, lahko trdimo, da je Richard McGuire naredil najboljši približek časovnemu stroju. Z izjemnim smislom za
kadriranje tako lahko hkrati na primer prikaže gozd, ki je na mestu kota hiše stal leta 1623, medtem ko se sredi njega sprehaja mačka s svojim kvadratkom in letnico 1999. Vmes
med obema pa stoji ženska iz leta 1957, ki se je že na prejšnji strani spraševala, zakaj je že prišla v dnevno sobo.
Skozi strip Here se tako McGuire pravzaprav poigrava z našo ponotranjeno koncepcijo časa, ki jo večina razume ali linearno ali bolj ciklično. Avtor se v tem stripu odloči za hkraten
soobstoj različnih časovnih dimenzij, ki med seboj ne reagirajo. Časovno so različni kvadratki med seboj povezani le toliko, da nekateri vsebujejo iste protagoniste, ki se seveda
skozi čas nekoliko postarajo. Kar panele med seboj povezuje, je zgolj soobstoj v prostoru.
Medtem ko listamo skozi na videz skoraj popartistične lepljenke v stilu kakšnega dodelanega kolaža, na trenutke zagledamo tudi sled svinčnika. Vsake toliko so obrazi ali detajli
dodatno realistično dodelani s svinčnikom, kar sicer precej figurativne in ploske elemente in like spremeni v bolj življenjske in resnične.
Da je kot hiše lahko zanimiv, se lahko prepričamo na več kot dvesto straneh. McGuirova kreativnost je verjetno tudi v Angoulêmu žirante prepričala prav s svojo preprostostjo.
Nešteto drobnih in vsakdanjih dogodkov je v albumu Here spojeno v čudovito zgodbo, ki ji kljub pavšalnosti vsebinsko in scenaristično ne manjka nič. Razni manki komunikacije so
zapolnjeni s preciznim kadriranjem in absurdom, ki nastane s sopostavitvijo zgodovinskih dogodkov bok na bok. Še en dokaz majhnosti in nepomembnosti nekega sicer zelo
prizemljenega človeškega bitja.
Re: O stripih v naših medijih....
zgleda da je bil Hermann redka svetla točka letošnjega festivala
Re: O stripih v naših medijih....
Samirino Pismo Adni: Podobe beguncev odslej tudi v stripu
Strip ne pušča dvoma o dvojnih standardih in izkrivljeni percepciji, ki so jih begunci deležni v deželah, kamor grejo.
V okviru Festivala Fabula/Literature sveta bo danes [v soboto, 5. marca] ob 11:00 v kavarni Pritličje na Mestnem trgu 2 predstavitev stripa Samire Kentrić
Pismo Adni in pogovor z avtorico. Knjižni brunch bo vodil pisatelj in kritik Aljoša Harlamov, na dogodku pa bo sodeloval tudi socialni filozof dr. Vasja Badalič.
Pismo Adni je grafična zgodba o beguncih. Zgodbo pripoveduje Adnina pokojna skrbnica, ki je deklici v primeru svoje smrti zapustila pismo. Pripoved je
sestavljena iz dveh delov: v prvem spoznamo vsebino pisma, s katerim se konča Adnino že tako ali tako ne brezskrbno otroštvo, v drugem delu pa sledijo
napotki, na kaj naj bo pozorna, če se odloči za beg. Pismo ne pušča nobenega dvoma o dvojnih standardih in izkrivljeni percepciji, ki jih bo Adna deležna
v deželah, kamor se odpravlja. Zgodbo vendarle zaokroži neminljiva želja po svobodi in pravičnosti, ki jo požene na negotovo pot.
Predgovor
Jeseni 2015 so številni begunci na svoji poti prečkali Slovenijo. Prihajali so z Bližnjega in bolj daljnega vzhoda, pa tudi z juga. Povprečni državljan je ta
eksodus spremljal prek medijev, ki so dogajanje predstavili kot veliko varnostno grožnjo in zdravstveno-okoljsko tveganje. Čeprav je število prebeglih zaradi
novih preprek vzdolž balkanske poti začelo upadati, je država vsa svoja represivna orodja in aparate na meji le še krepila. Na milost in nemilost prepuščene
ji ljudi je pričakala z bodečo žico in jih odganjala brez večjega upiranja ali protestiranja njenih lastnih prebivalcev. V nobeno tolažbo ni, da v svojem ravnanju
med evropskimi državami ni bila ne prva ne edina. Slovenija je upognila hrbet pred zahtevami po “zajezitvi in nadziranju” števila ljudi, ki bežijo pred bedo in
smrtjo proti varnejšemu, boljšemu življenju, pri tem pa se je sebi in drugim dokazovala kot suverena v svojem krutem odnosu do šibkih, izmučenih prišlekov.
Uslužna navzgor, neusmiljena navzdol, medla izvrševalka ukazov brez lastne vizije. Še en prispevek v zatohlo malho banalnosti zla, kot ga je prepoznala in
analizirala Hannah Arendt. Knjigo posvečam tistim, ki niso priznali samoumevnosti svojega privilegiranega položaja in prišleke na meji sprejeli kot sebi enake.
Strip ne pušča dvoma o dvojnih standardih in izkrivljeni percepciji, ki so jih begunci deležni v deželah, kamor grejo.
V okviru Festivala Fabula/Literature sveta bo danes [v soboto, 5. marca] ob 11:00 v kavarni Pritličje na Mestnem trgu 2 predstavitev stripa Samire Kentrić
Pismo Adni in pogovor z avtorico. Knjižni brunch bo vodil pisatelj in kritik Aljoša Harlamov, na dogodku pa bo sodeloval tudi socialni filozof dr. Vasja Badalič.
Pismo Adni je grafična zgodba o beguncih. Zgodbo pripoveduje Adnina pokojna skrbnica, ki je deklici v primeru svoje smrti zapustila pismo. Pripoved je
sestavljena iz dveh delov: v prvem spoznamo vsebino pisma, s katerim se konča Adnino že tako ali tako ne brezskrbno otroštvo, v drugem delu pa sledijo
napotki, na kaj naj bo pozorna, če se odloči za beg. Pismo ne pušča nobenega dvoma o dvojnih standardih in izkrivljeni percepciji, ki jih bo Adna deležna
v deželah, kamor se odpravlja. Zgodbo vendarle zaokroži neminljiva želja po svobodi in pravičnosti, ki jo požene na negotovo pot.
Predgovor
Jeseni 2015 so številni begunci na svoji poti prečkali Slovenijo. Prihajali so z Bližnjega in bolj daljnega vzhoda, pa tudi z juga. Povprečni državljan je ta
eksodus spremljal prek medijev, ki so dogajanje predstavili kot veliko varnostno grožnjo in zdravstveno-okoljsko tveganje. Čeprav je število prebeglih zaradi
novih preprek vzdolž balkanske poti začelo upadati, je država vsa svoja represivna orodja in aparate na meji le še krepila. Na milost in nemilost prepuščene
ji ljudi je pričakala z bodečo žico in jih odganjala brez večjega upiranja ali protestiranja njenih lastnih prebivalcev. V nobeno tolažbo ni, da v svojem ravnanju
med evropskimi državami ni bila ne prva ne edina. Slovenija je upognila hrbet pred zahtevami po “zajezitvi in nadziranju” števila ljudi, ki bežijo pred bedo in
smrtjo proti varnejšemu, boljšemu življenju, pri tem pa se je sebi in drugim dokazovala kot suverena v svojem krutem odnosu do šibkih, izmučenih prišlekov.
Uslužna navzgor, neusmiljena navzdol, medla izvrševalka ukazov brez lastne vizije. Še en prispevek v zatohlo malho banalnosti zla, kot ga je prepoznala in
analizirala Hannah Arendt. Knjigo posvečam tistim, ki niso priznali samoumevnosti svojega privilegiranega položaja in prišleke na meji sprejeli kot sebi enake.
Re: O stripih v naših medijih....
tukaj me pa zanima Maconova ocena tega stripa 
Re: O stripih v naših medijih....
To je še manj strip kot tisti prej ampak ilustrirana brošura. Ilustriran tekst ni grafični roman. Ravno včeraj sem prelistal v Konzorciju, kjer je tudi na stripovskih policah. Izgleda se nekomu splača nestrip tlačiti pod strip, večina pa po slovensko modro kima ali molči. Potem je še posiljena migrantska aktualnost in nekdo, ki kima slovenski levici, ki obvlada tudi kulturo potem pocuza podporo in je državni umetnik.jang wrote:tukaj me pa zanima Maconova ocena tega stripa
Moti me tudi humanitarno zavzemanje za nesrečnike in hkratno ignoriranje pariškega masovnega pokola 130 ljudi, med katerih morilci je bilo par svežih migrantskih nesrečnikov, da ne omenjam stotin drugih kriminalnih dejanj nesrečnih migrantov. Nobena nesreča ne opraviči težkih kriminalnih dejanj kot so umor in posilstvo. Slovenska levičarska scena je povsem znorela v svojemu laganju, sprenevedanju, prikrivanju in blefiranju.
Semira Kentrić ni v življenju objavila nobenega stripa v njenih dveh izdajah, za druga njena pojavljanja pa ne vem in jih ne morem komentirati.
Re: O stripih v naših medijih....
V zapisu na RTV SLO so uporabljeni izraza grafična zgodba in grafična knjiga, ker se to sliši imenitneje in bolj umetniško kot slikanica.
"Kot je dejala, so si pri Beletrini sicer zamislili, da bi ustvarila strip, vendar ima sama težave s tem, da bi ustvarila zgolj eno podobo in jo ponavljala."
Lepo, da prizna, da ne zna narisati stripa.
Zadaj pa mogočni lobi imenovan Beletrina in običajno posiljevanje z jugonostalgijo in jugoslovanarstvom, ki seveda dobiva sistemske podpore in pozornost. Konec koncev so lansirali tudi Vojnovića.
"Kot je dejala, so si pri Beletrini sicer zamislili, da bi ustvarila strip, vendar ima sama težave s tem, da bi ustvarila zgolj eno podobo in jo ponavljala."
Lepo, da prizna, da ne zna narisati stripa.
Zadaj pa mogočni lobi imenovan Beletrina in običajno posiljevanje z jugonostalgijo in jugoslovanarstvom, ki seveda dobiva sistemske podpore in pozornost. Konec koncev so lansirali tudi Vojnovića.
Re: O stripih v naših medijih....
To je red neverjetno.
Kot da ni že absurdno to, da prosto po Prešernu, več kot očiten fašist in rasist, z goro pošte, ki vsebuje tipičen sovražni govor, pisari ter komentira na tem forumu prav vse, kar mu pač pade v njegov bolani um.
Ne samo to. Tudi sam riše kot štiriletni retardiranec, poskuša nas pa ozaveščati vedno znova, kot veliki strokovnjak in si za nameček kadarkoli upa popljuvati večino slovenskih striparjev, ki kaj izdajo. Navadno teslo si, =maconcelj" in nič drugega.
Dragi moji. To je samo dokaz, da ste s takimi primerki in pisarijo, ki jo ta nacist non stop pisari ,tisti ki vodite ta forum, že zdavnaj izgubili kompas.Malo poglejte koliko ljubiteljev stripa je vpisanih na vaši strani in koliko jih sploh sodeluje v kakšnih razpravah, sodeluje pri predlogih, posreduje nove informacije....Dokler se vas bo ducat znancev zajebavalo med sabo in zraven še božalo in ščitilo fašiste kot je macon, bo ta forum ostal to kar je. Mislim da je čas za novo spletno striparno in nove ideje. Srečno.
Kot da ni že absurdno to, da prosto po Prešernu, več kot očiten fašist in rasist, z goro pošte, ki vsebuje tipičen sovražni govor, pisari ter komentira na tem forumu prav vse, kar mu pač pade v njegov bolani um.
Ne samo to. Tudi sam riše kot štiriletni retardiranec, poskuša nas pa ozaveščati vedno znova, kot veliki strokovnjak in si za nameček kadarkoli upa popljuvati večino slovenskih striparjev, ki kaj izdajo. Navadno teslo si, =maconcelj" in nič drugega.
Dragi moji. To je samo dokaz, da ste s takimi primerki in pisarijo, ki jo ta nacist non stop pisari ,tisti ki vodite ta forum, že zdavnaj izgubili kompas.Malo poglejte koliko ljubiteljev stripa je vpisanih na vaši strani in koliko jih sploh sodeluje v kakšnih razpravah, sodeluje pri predlogih, posreduje nove informacije....Dokler se vas bo ducat znancev zajebavalo med sabo in zraven še božalo in ščitilo fašiste kot je macon, bo ta forum ostal to kar je. Mislim da je čas za novo spletno striparno in nove ideje. Srečno.
Re: O stripih v naših medijih....
melona wrote:To je red neverjetno.
Kot da ni že absurdno to, da prosto po Prešernu, več kot očiten fašist in rasist, z goro pošte, ki vsebuje tipičen sovražni govor, pisari ter komentira na tem forumu prav vse, kar mu pač pade v njegov bolani um.
Ne samo to. Tudi sam riše kot štiriletni retardiranec, poskuša nas pa ozaveščati vedno znova, kot veliki strokovnjak in si za nameček kadarkoli upa popljuvati večino slovenskih striparjev, ki kaj izdajo. Navadno teslo si, =maconcelj" in nič drugega.
Dragi moji. To je samo dokaz, da ste s takimi primerki in pisarijo, ki jo ta nacist non stop pisari ,tisti ki vodite ta forum, že zdavnaj izgubili kompas.Malo poglejte koliko ljubiteljev stripa je vpisanih na vaši strani in koliko jih sploh sodeluje v kakšnih razpravah, sodeluje pri predlogih, posreduje nove informacije....Dokler se vas bo ducat znancev zajebavalo med sabo in zraven še božalo in ščitilo fašiste kot je macon, bo ta forum ostal to kar je. Mislim da je čas za novo spletno striparno in nove ideje. Srečno.
hja, pol pa kr u akcijo
horex je zakon, pa reno tud...
Re: O stripih v naših medijih....
Slovenci pač raje kukajo skozi ključavnico in .....melona wrote:To je red neverjetno.
Kot da ni že absurdno to, da prosto po Prešernu, več kot očiten fašist in rasist, z goro pošte, ki vsebuje tipičen sovražni govor, pisari ter komentira na tem forumu prav vse, kar mu pač pade v njegov bolani um.
Ne samo to. Tudi sam riše kot štiriletni retardiranec, poskuša nas pa ozaveščati vedno znova, kot veliki strokovnjak in si za nameček kadarkoli upa popljuvati večino slovenskih striparjev, ki kaj izdajo. Navadno teslo si, =maconcelj" in nič drugega.
Dragi moji. To je samo dokaz, da ste s takimi primerki in pisarijo, ki jo ta nacist non stop pisari ,tisti ki vodite ta forum, že zdavnaj izgubili kompas.Malo poglejte koliko ljubiteljev stripa je vpisanih na vaši strani in koliko jih sploh sodeluje v kakšnih razpravah, sodeluje pri predlogih, posreduje nove informacije....Dokler se vas bo ducat znancev zajebavalo med sabo in zraven še božalo in ščitilo fašiste kot je macon, bo ta forum ostal to kar je. Mislim da je čas za novo spletno striparno in nove ideje. Srečno.
Če komu kaj ni všeč ali ima komentar ima prosto pot tako kot si jo izloristil ti.
Mislim da obstoja tudi funkcija Ignore, kjer lahko izbereš koga ne želiš brati na forumu.
Macon ima pač svoje mnenje in si ga upa javno povedat. Bil je tudi osebno udeležen v tej slovenski sceni, tako da nekaj že ve o tem kako vse slupaj špila. Će pa ni res kar pravi je pa na forumu odprto za kontro.
Ne bo pa forum tule postal tak, kot je forum MMC RTV SLO, kjer pod večino novic, ki se tičejo beguncev sploh ni omogočeno komentiranje, pač pa so vse vrgli pod eno novico in rata popolna zbrka. Kjer pod temi novicami komentar mora skozi cenzuro. In kjer komentarje brišejo brez vsakršne obrazložitve
To pa tale forum ni in tudi ne bo!
Re: O stripih v naših medijih....
Admin, prosim pobriši userja Melono. Moteni bebček si je izbral jezik s katerim se ne da na noben način komunicirati.
Neverjetno je, da se pojavi en debilček in bo kar lahko posral s katerimikoli izrazi se mu bo zahotelo. Debilček Melona, prosim, da se narišeš v živo na en naslednji strip bazar (na marčevskega ne nameravam iti) v kino Šiška in mi boš tole z istimi besedami ponovil v obraz.
Jebem ti mater, govno smrdljivo.
Neverjetno je, da se pojavi en debilček in bo kar lahko posral s katerimikoli izrazi se mu bo zahotelo. Debilček Melona, prosim, da se narišeš v živo na en naslednji strip bazar (na marčevskega ne nameravam iti) v kino Šiška in mi boš tole z istimi besedami ponovil v obraz.
Jebem ti mater, govno smrdljivo.
Re: O stripih v naših medijih....
?!? kam smo pršli, kam to pelje, samo žalitve z vseh strani, samo politika v vsakem drugem postu, samo o stripih skoraj nič...pa še tu se vse obrača na politiko....žalostno
Re: O stripih v naših medijih....
Jaz nisem začel s takim tonom, če pa koga moti moja vsebina, naj odgovarja na spodoben način ali pa odjebe.
Še dodatek o Samiri Kentrić: nič nisem pisal o kvaliteti njene risbe ali izdelka, samo, da to NI STRIP.
Še dodatek o Samiri Kentrić: nič nisem pisal o kvaliteti njene risbe ali izdelka, samo, da to NI STRIP.
Re: O stripih v naših medijih....
Zvitorepec v novi slovenski seriji.
