O, si me prehitel. Ravno to sem hotel nalimati.
Je na FB.
https://www.facebook.com/trajce.velicki ... 4202254447
Fašizem, tukaj in zdaj
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Strah me je ljudi, ki so končno pokazali svojo pravo nrav
http://www.had.si/blog/2015/09/19/strah ... ravo-nrav/
Ne, ni me strah beguncev. Strah me je ljudi, ki živijo v Sloveniji in so v zadnjih dneh pokazali svojo pravo nrav z različnimi komentarji na družbenih omrežjih o beguncih. Strah me je teh
ljudi, ker se očitno v njih skriva jeza in takšna jeza lahko povzroči marsikaj! Ja, takšnih ljudi me je bolj strah kot tistih, ki so se podali na beg iz lastne države in ki rešujejo svoje življenje!
Dejstvo je, da smo Slovenci razdvojeni. Vedno in pri vsaki stvari. Nikoli ne bomo znali biti enotni in stopiti skupaj v boljšo prihodnost. To nam je v krvi. Tudi ostalim narodom je to v krvi.
Tudi drugje se ljudje precej različno odzivajo na begunce in begunsko krizo, ki je očitno v ljudeh prebudila prvinski strah – nekdo nam bo ukradel državo, nekdo nam bo ukradel jezik,
nekdo nam bo ukradel religijo, nekdo nam bo… Določeni mediji zelo dobro izkoriščajo situacijo in napihujejo zgodbe – resničnostni šov, ki se dejansko dogaja brez vnaprej pripravljenega
scenarija in ki mu ljudje doma pred TV zasloni verjamejo.
Živimo v letu 2015, ko so stvari precej preproste – internet je postal medij množične manipulacije, ki ga izkorišča ena in druga stran. Resnico mora poiskati vsak sam. Na žalost ljudje ne
iščejo informacij, ampak samo skenirajo stvari. Ko nekdo nekaj objavi, se nihče več ne vpraša ali je to resnica, ali pa gre za načrtno zavajanje in umetno vzbujanje strahu. Ja, strah je
definitivno najboljše orodje, ki se ga ljudje poslužujejo za manipulacijo. Prestrašen narod je dober narod. In v zadnjem času je bilo veliko informacij o tem, kako bodo begunci posilili
vse ženske, kako bodo dosegli prepoved pitja alkohola, kako bo propadlo krščanstvo in kako nam bodo zavladali ti ljudje, ki prihajajo čez mejo. Vse to je načrtno, poročajo nekateri mediji
in vse to je del velikega plana.
O beguncih na Facebooku / komentarji, ki prikažejo stanje duha v Sloveniji
Sram me je / o beguncih na Twitterju
Domov si vzemi begunce / koliko beguncev boš ti vzel domov
Zmago Jelinčič Plemeniti in njegove izjave o beguncih in Rdečem križu na Facebooku
Primer Laith Al Saleh in paketi Rdečega križa / dezinformacije za ustrahovanje in zavajanje
Lejla Irgl, sestra Eve Irgl, na Twitterju / vstopnica v Slovenijo naj bo krstni list
Ja, ljudje se prestrašijo. Ljudje ne preverijo informacij in ko gledam fotografije, ki jih nekateri objavljajo se zgražam zraven, ker so to fotografije iz leta 2012 in iz povsem drugih okoliščin.
Ampak to ni pomembno. Pomemben je strah. Pomembno je, da se bojimo in da so begunci tisti, ki bodo uničili vse kar obstaja. Ja, tudi otroci in ženske so med njimi in imajo mobilne telefone
in niso ravno prišli iz jam, ampak so živeli dostojno življenje, vendar so pobegnili iz svoje države.
Samo skok v zgodovino. Slovenija je med vojno na Hrvaškem in v Bosni gostila več kot 70.000 beguncev. Mladi, stari, moški, ženske, otroci. Nekateri so ostali, drugi so odšli domov. Stopnja
kriminala se ni povečala v tistem času, so pa ljudje stakli prijateljstva in še vedno pridejo na obisk v Slovenijo k ljudem, ki so jim ponudili pomoč.
Takrat ni nihče razmišljal o stvareh o katerih razmišljajo posamezniki sedaj. V bistvu smo doživeli vojno v Sloveniji in ljudje so povsem drugače gledali na begunce, kot pa gledajo sedaj, ko
smo skoraj 25 let živeli v miru in brez vojnih razmeh v bližnji okolici.
Smo ljudje res v tem času pozabili na sočutje in nam je vseeno kaj se dogaja z ljudmi okoli nas, ker sami živimo na varnem in nam ni treba bežati preko meja? Sram me je. In strah me je.
Takšnih ljudi, ki pozivajo na ubijanje beguncev in ki povzročajo strah.
Vsi smo samo ljudje. Živimo na enem planetu, gledamo v isto nebo in dihamo isti zrak. Ne glede na vero, barvo ali raso!
Bodimo ljudje!
http://www.had.si/blog/2015/09/19/strah ... ravo-nrav/
Ne, ni me strah beguncev. Strah me je ljudi, ki živijo v Sloveniji in so v zadnjih dneh pokazali svojo pravo nrav z različnimi komentarji na družbenih omrežjih o beguncih. Strah me je teh
ljudi, ker se očitno v njih skriva jeza in takšna jeza lahko povzroči marsikaj! Ja, takšnih ljudi me je bolj strah kot tistih, ki so se podali na beg iz lastne države in ki rešujejo svoje življenje!
Dejstvo je, da smo Slovenci razdvojeni. Vedno in pri vsaki stvari. Nikoli ne bomo znali biti enotni in stopiti skupaj v boljšo prihodnost. To nam je v krvi. Tudi ostalim narodom je to v krvi.
Tudi drugje se ljudje precej različno odzivajo na begunce in begunsko krizo, ki je očitno v ljudeh prebudila prvinski strah – nekdo nam bo ukradel državo, nekdo nam bo ukradel jezik,
nekdo nam bo ukradel religijo, nekdo nam bo… Določeni mediji zelo dobro izkoriščajo situacijo in napihujejo zgodbe – resničnostni šov, ki se dejansko dogaja brez vnaprej pripravljenega
scenarija in ki mu ljudje doma pred TV zasloni verjamejo.
Živimo v letu 2015, ko so stvari precej preproste – internet je postal medij množične manipulacije, ki ga izkorišča ena in druga stran. Resnico mora poiskati vsak sam. Na žalost ljudje ne
iščejo informacij, ampak samo skenirajo stvari. Ko nekdo nekaj objavi, se nihče več ne vpraša ali je to resnica, ali pa gre za načrtno zavajanje in umetno vzbujanje strahu. Ja, strah je
definitivno najboljše orodje, ki se ga ljudje poslužujejo za manipulacijo. Prestrašen narod je dober narod. In v zadnjem času je bilo veliko informacij o tem, kako bodo begunci posilili
vse ženske, kako bodo dosegli prepoved pitja alkohola, kako bo propadlo krščanstvo in kako nam bodo zavladali ti ljudje, ki prihajajo čez mejo. Vse to je načrtno, poročajo nekateri mediji
in vse to je del velikega plana.
O beguncih na Facebooku / komentarji, ki prikažejo stanje duha v SlovenijiSram me je / o beguncih na TwitterjuDomov si vzemi begunce / koliko beguncev boš ti vzel domovZmago Jelinčič Plemeniti in njegove izjave o beguncih in Rdečem križu na FacebookuPrimer Laith Al Saleh in paketi Rdečega križa / dezinformacije za ustrahovanje in zavajanjeLejla Irgl, sestra Eve Irgl, na Twitterju / vstopnica v Slovenijo naj bo krstni listJa, ljudje se prestrašijo. Ljudje ne preverijo informacij in ko gledam fotografije, ki jih nekateri objavljajo se zgražam zraven, ker so to fotografije iz leta 2012 in iz povsem drugih okoliščin.
Ampak to ni pomembno. Pomemben je strah. Pomembno je, da se bojimo in da so begunci tisti, ki bodo uničili vse kar obstaja. Ja, tudi otroci in ženske so med njimi in imajo mobilne telefone
in niso ravno prišli iz jam, ampak so živeli dostojno življenje, vendar so pobegnili iz svoje države.
Samo skok v zgodovino. Slovenija je med vojno na Hrvaškem in v Bosni gostila več kot 70.000 beguncev. Mladi, stari, moški, ženske, otroci. Nekateri so ostali, drugi so odšli domov. Stopnja
kriminala se ni povečala v tistem času, so pa ljudje stakli prijateljstva in še vedno pridejo na obisk v Slovenijo k ljudem, ki so jim ponudili pomoč.
Takrat ni nihče razmišljal o stvareh o katerih razmišljajo posamezniki sedaj. V bistvu smo doživeli vojno v Sloveniji in ljudje so povsem drugače gledali na begunce, kot pa gledajo sedaj, ko
smo skoraj 25 let živeli v miru in brez vojnih razmeh v bližnji okolici.
Smo ljudje res v tem času pozabili na sočutje in nam je vseeno kaj se dogaja z ljudmi okoli nas, ker sami živimo na varnem in nam ni treba bežati preko meja? Sram me je. In strah me je.
Takšnih ljudi, ki pozivajo na ubijanje beguncev in ki povzročajo strah.
Vsi smo samo ljudje. Živimo na enem planetu, gledamo v isto nebo in dihamo isti zrak. Ne glede na vero, barvo ali raso!
Bodimo ljudje!
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Ja, vsi smo ljudje. Eni živimo v Sloveniji in eni v Iraku. Države čuvajo svoje ozemlje in ljudi na njem, zato pa so države.
Takole dušebrižniško fafljanje je samo otročje, ker ko enkrat dosežeš puberteto, začneš približno spoznavati, kako svet teče. Ne teče tako, da vstopiš v trgovino in nekaj vzameš, ker ti je to všeč, ker si lačen ali ker je to tvoja pravica. Ne vseliš se v hišo, ki ti je všeč, ker je tvoja človečanska pravica, da bivaš, kjer ti paše. Za vse PLAČAŠ in večina plača s tistim, kar dobi za svoje DELO. Za tiste, ki imajo predstave, da jim pripada, da si lahko prosto prisvojijo, obstaja policija ali mentalne inštitucije.
Slovenija je itak prežeta s socialistično freeloadersko parazitsko mentaliteto, odtod taki zblojeni zapisi. Mene teh ljudi ni strah, smilijo se mi, ker so zblojeni pritegnjenci. Zblojenega pritegnjenca spoznaš po tem, da razumska izmenjava ARGUMENTOV z njim ni mogoča. Nabija svoje in se spreneveda in laže naprej.
Del zapisa o vojnih beguncih je spet nemarno zavajanje, na katerega je bilo vsepovsod že n-krat odgovorjeno. Večina jih sploh ni iz Sirije, kjer divja vojna, ampak tudi Sirci se nimajo kaj sprehajati čez pol Evrope do tam, kjer jim bo všeč.
Takole dušebrižniško fafljanje je samo otročje, ker ko enkrat dosežeš puberteto, začneš približno spoznavati, kako svet teče. Ne teče tako, da vstopiš v trgovino in nekaj vzameš, ker ti je to všeč, ker si lačen ali ker je to tvoja pravica. Ne vseliš se v hišo, ki ti je všeč, ker je tvoja človečanska pravica, da bivaš, kjer ti paše. Za vse PLAČAŠ in večina plača s tistim, kar dobi za svoje DELO. Za tiste, ki imajo predstave, da jim pripada, da si lahko prosto prisvojijo, obstaja policija ali mentalne inštitucije.
Slovenija je itak prežeta s socialistično freeloadersko parazitsko mentaliteto, odtod taki zblojeni zapisi. Mene teh ljudi ni strah, smilijo se mi, ker so zblojeni pritegnjenci. Zblojenega pritegnjenca spoznaš po tem, da razumska izmenjava ARGUMENTOV z njim ni mogoča. Nabija svoje in se spreneveda in laže naprej.
Del zapisa o vojnih beguncih je spet nemarno zavajanje, na katerega je bilo vsepovsod že n-krat odgovorjeno. Večina jih sploh ni iz Sirije, kjer divja vojna, ampak tudi Sirci se nimajo kaj sprehajati čez pol Evrope do tam, kjer jim bo všeč.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
https://www.change.org/p/city-of-munich ... ktoberfest
Ban the Intolerant and Anti-Islamic event of Oktoberfest
Morad Almuradi Netherlands
Dear City council of Munich,
I am writing this letter to bring to your attention something that I and many Muslims believe is unfair and requires attention. I would like to inform you that the Oktoberfest is an Intolerant and Anti-Islamic event. We tried to ignore the event, but there too many Un-Islamic acts done at the Oktoberfest. Such as alcohol consumption, public nudity etc.
We understand that the Oktoberfest is a yearly German tradition, but we, Muslims, can not tolerate this Un-Islamic event, because it offends us and all Muslims on the earth. We are requesting the immediate cancellation of the upcoming Oktoberfest event.
We also believe that the Oktoberfest might also offend all the Muslim refugees coming from Syria, Iraq, Afghanistan. The cancellation of the Oktoberfest event will help refugees not to forget their Islamic history. Thank you for your attention to this matter.
Sincerely,
Morad Almuradi
Ban the Intolerant and Anti-Islamic event of Oktoberfest
Morad Almuradi Netherlands
Dear City council of Munich,
I am writing this letter to bring to your attention something that I and many Muslims believe is unfair and requires attention. I would like to inform you that the Oktoberfest is an Intolerant and Anti-Islamic event. We tried to ignore the event, but there too many Un-Islamic acts done at the Oktoberfest. Such as alcohol consumption, public nudity etc.
We understand that the Oktoberfest is a yearly German tradition, but we, Muslims, can not tolerate this Un-Islamic event, because it offends us and all Muslims on the earth. We are requesting the immediate cancellation of the upcoming Oktoberfest event.
We also believe that the Oktoberfest might also offend all the Muslim refugees coming from Syria, Iraq, Afghanistan. The cancellation of the Oktoberfest event will help refugees not to forget their Islamic history. Thank you for your attention to this matter.
Sincerely,
Morad Almuradi
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
http://www.finance.si/8835985/Življenje ... =383391526
Življenje malega Alija
avtor
Dejan Steinbuch
20.09.2015 13:15
Zgodba o beguncih je v resnici pripoved o ekonomskih emigrantih in medijskih spinih. Razgalja šokantno manipulacijo, ki se ne bo dobro končala.
Počasi postaja jasno, da je bila t.i. arabska pomlad pred skoraj petimi leti uvertura, s katero so spin doktorji preizkusili moč in vpliv socialnih medijev na korenitejše družbene spremembe, pri čemer so spretno stavili na mlado, brezperspektivno in večinoma moško populacijo 18 - 35, ki je zagrabila za trnek namišljenega revolucionarnega vala. Recepturo instant revolucije, ki so jo fantje beograjske skupine Pokret pred tem uspešno prodali nekaterim nekdanjim sovjetskim republikam, v katerih so relativno avtoritarni in nedemokratični režimi (Gruzija, Kirgizija, Ukrajina) sredi prejšnjega desetletja začeli pokati po šivih, so zahodne nevladne organizacije, ki so v takšnih primerih vse drugo kot pa NGO-ji, z veseljem izpilile do konca. In pripravile teren za naslednjo veliko zgodbo.
Če je bila t.i. arabska pomlad, na katero praviloma gledamo s povsem napačne strani - kot na neuspel projekt, kar pa sploh ni res, saj je še kako uspela, kajti destabilizirala je celotno regijo, ki leži pred vrati Evrope! -, res le uvertura, potem je jasno, da je emigracijski cunami, s katerim se soočamo danes, naslednje dejanje v tej tragični simfoniji razgradnje Evrope.
Toda pričujoči zapis ni o t.i. beguncih, za katere se vsak dan bolj kaže, da so večinoma plod medijske konstrukcije realnosti, saj med množico prevladuje (t)isti tip populacije, ki so ga uporabili kot orodje arabske pomladi. Tokrat se je standardnemu izrazoslovju pridružilo še zelo močno čustvo, pisano na kožo krščanski Evropi: sočutje in ljubezen do sočloveka, ki ju označuje latinska caritas. Spin doktorji, ki so sestavljali recepturo za socialne medije, so caritas nadvse učinkovito vključili v mašinerijo manipulacije. Eden od takšnih aktivističnih sloganov, na katerega me je opozorila soproga psihoterapevtka, predstavlja popolno zlorabo otrok, a je prav zato ubijalsko učinkovit (vsaj pri evropskih ženskah in materah):
Kakšno življenje čaka malega Alija, je odvisno od nas, od tebe in mene. Si ga upaš imeti na vesti?
Ko prvič preberete citat, boste dobili kurjo polt. Res je grozno, mali Ali, ki je nekje na poti iz opustošene Sirije v Nemčijo, bo preživel samo pod pogojem, da se kot humanisti in Evropejci zavzamemo zanj. A ko citat, ki so ga sestavljali vrhunski strokovnjaki za politični marketing - in verjemite mi, da so ga! - preberete desetkrat, se vam nenadoma posveti, da je v ozadju genialna manipulacija, namenjena mehčanju javnega mnenja in zamegljevanju resničnosti.
Na tem mestu moram priznati tudi svojo zmoto, zaradi katere se danes slabo počutim. Sem namreč eden izmed tistih Evropejcev, ki smo še do pred kratkim naivno verjeli, da imamo dejansko opravka z nesrečnimi vojnimi begunci. Tokrat so nas res vrhunsko naplahtali, zato me je strah, da bom v bodoče do vseh humanitarnih in podobnih zgodb aprioristično kritičen, nezaupljiv in predvsem, da ne bom več nikomur verjel.
Medijske manipulacije v primeru »vojnih beguncev iz Sirije« - mimogrede, po podatkih slovenske policije je v Slovenijo doslej legalno in predvsem ilegalno prišlo največ Afganistancev, za njimi so Sirci in Iračani, za politični azil pa naj bi od približno 2000 ljudi zaprosil en sam človek - so prekosile same sebe. Marsikateri novinar - pa ne mislim samo notoričnih aktivistov z Mladine - je čez noč pozabil na profesionalne standarde, nepristranskost in korektnost do bralcev. Namesto tega se je prelevil v nekritičnega advokata množice, o kateri pravzaprav ne vemo skoraj ničesar. No, razen tega, da so resnični vojni begunci v njej v izraziti manjšini.
Enega bolj izvirnih zapisov o »beguncih« si lahko preberete na spletni strani hrvaškega dnevno.hr. Mene je, priznam, precej šokiral. In če upoštevam, da sem glede medijskih manipulacij relativno dobro podkovan, čeprav me, kot vam zgoraj sem prostodušno priznal, še vedno lahko prinesejo okoli, se lahko samo držim za glavo, če pomislim na to, kako bi na razkritje resnice o »beguncih« reagirali ostali državljani, navadni Evropejci, pošteni in dobronamerni ljudje, ki jih je medijska mašinerija vlekla in jih še vedno vleče za nos.
Celo ugledni britanski BBC si je včeraj dovolil faux-fas brez primere, ko je poročal, da je slovenska policija proti migrantom uporabila solzivec, ko so hoteli priti v Hrvaško. V Hrvaško iz Slovenije?! Britanskemu (ne)znanju geografije bi se lahko smejali, če vse skupaj ne bi bi sovpadalo laganjem o tem, da je slovenska policija solzivec uporabila proti »beguncem« (uporabila ga je proti organizirani skupini anarhističnih huliganov, ki tudi tokrat niso zamudili svoje adrenalinske zabave).
In če potegnemo črto nad smislom intenzivnega medijskega poročanja o beguncih, ki to v glavnem niso? Denimo, da je šlo sprva res za nenamerno zavajanja in slepo povzemanje »novic«, ki jih je nekdo spretno friziral, da bi evropsko javnost pripravil na sprejem dejanskih žrtev vojnega nasilja, zlasti žensk in otrok. A ker so kmalu začeli prevladovati mladi moški, je zgodba o nesrečnih vojnih beguncih začela puščati vodo, toda mainstream mediji so še naprej papagajsko ponavljali slogane in citate, kakršen je tisti o malem Aliju.
V nekem trenutku, vsaj tako domnevam, se bo zgodilo, da bodo tudi mainstram mediji spoznali, da so (bili) žrtve ene najboljših medijskih spinov desetletja in da so begunci v resnici klasični ekonomski migranti, mnogi med njimi celo ilegalni. Kaj pa potem? Če bodo razkrili sleparijo, utegne v javnem mnenju priti do takšnega revolta, da bodo v skrbeh celo politične elite tistih evropskih držav, ki so glede migrantov najbolj izpostavljene. In zato bodo politiki prek ekonomskih vzvodov poskušali utišati preveč glasne medijske hiše.
Kakor koli obračamo, laž se vedno slabo konča. Tudi zgodba o vojnih beguncih, ki to večinoma niso, bo slej ko prej dobila epilog. Samo upamo lahko, da ne bo takšen, ki bi pomenil suspenz človekovih in državljanskih pravic zaradi uvajanja izrednih razmer.
Življenje malega Alija
avtor
Dejan Steinbuch
20.09.2015 13:15
Zgodba o beguncih je v resnici pripoved o ekonomskih emigrantih in medijskih spinih. Razgalja šokantno manipulacijo, ki se ne bo dobro končala.
Počasi postaja jasno, da je bila t.i. arabska pomlad pred skoraj petimi leti uvertura, s katero so spin doktorji preizkusili moč in vpliv socialnih medijev na korenitejše družbene spremembe, pri čemer so spretno stavili na mlado, brezperspektivno in večinoma moško populacijo 18 - 35, ki je zagrabila za trnek namišljenega revolucionarnega vala. Recepturo instant revolucije, ki so jo fantje beograjske skupine Pokret pred tem uspešno prodali nekaterim nekdanjim sovjetskim republikam, v katerih so relativno avtoritarni in nedemokratični režimi (Gruzija, Kirgizija, Ukrajina) sredi prejšnjega desetletja začeli pokati po šivih, so zahodne nevladne organizacije, ki so v takšnih primerih vse drugo kot pa NGO-ji, z veseljem izpilile do konca. In pripravile teren za naslednjo veliko zgodbo.
Če je bila t.i. arabska pomlad, na katero praviloma gledamo s povsem napačne strani - kot na neuspel projekt, kar pa sploh ni res, saj je še kako uspela, kajti destabilizirala je celotno regijo, ki leži pred vrati Evrope! -, res le uvertura, potem je jasno, da je emigracijski cunami, s katerim se soočamo danes, naslednje dejanje v tej tragični simfoniji razgradnje Evrope.
Toda pričujoči zapis ni o t.i. beguncih, za katere se vsak dan bolj kaže, da so večinoma plod medijske konstrukcije realnosti, saj med množico prevladuje (t)isti tip populacije, ki so ga uporabili kot orodje arabske pomladi. Tokrat se je standardnemu izrazoslovju pridružilo še zelo močno čustvo, pisano na kožo krščanski Evropi: sočutje in ljubezen do sočloveka, ki ju označuje latinska caritas. Spin doktorji, ki so sestavljali recepturo za socialne medije, so caritas nadvse učinkovito vključili v mašinerijo manipulacije. Eden od takšnih aktivističnih sloganov, na katerega me je opozorila soproga psihoterapevtka, predstavlja popolno zlorabo otrok, a je prav zato ubijalsko učinkovit (vsaj pri evropskih ženskah in materah):
Kakšno življenje čaka malega Alija, je odvisno od nas, od tebe in mene. Si ga upaš imeti na vesti?
Ko prvič preberete citat, boste dobili kurjo polt. Res je grozno, mali Ali, ki je nekje na poti iz opustošene Sirije v Nemčijo, bo preživel samo pod pogojem, da se kot humanisti in Evropejci zavzamemo zanj. A ko citat, ki so ga sestavljali vrhunski strokovnjaki za politični marketing - in verjemite mi, da so ga! - preberete desetkrat, se vam nenadoma posveti, da je v ozadju genialna manipulacija, namenjena mehčanju javnega mnenja in zamegljevanju resničnosti.
Na tem mestu moram priznati tudi svojo zmoto, zaradi katere se danes slabo počutim. Sem namreč eden izmed tistih Evropejcev, ki smo še do pred kratkim naivno verjeli, da imamo dejansko opravka z nesrečnimi vojnimi begunci. Tokrat so nas res vrhunsko naplahtali, zato me je strah, da bom v bodoče do vseh humanitarnih in podobnih zgodb aprioristično kritičen, nezaupljiv in predvsem, da ne bom več nikomur verjel.
Medijske manipulacije v primeru »vojnih beguncev iz Sirije« - mimogrede, po podatkih slovenske policije je v Slovenijo doslej legalno in predvsem ilegalno prišlo največ Afganistancev, za njimi so Sirci in Iračani, za politični azil pa naj bi od približno 2000 ljudi zaprosil en sam človek - so prekosile same sebe. Marsikateri novinar - pa ne mislim samo notoričnih aktivistov z Mladine - je čez noč pozabil na profesionalne standarde, nepristranskost in korektnost do bralcev. Namesto tega se je prelevil v nekritičnega advokata množice, o kateri pravzaprav ne vemo skoraj ničesar. No, razen tega, da so resnični vojni begunci v njej v izraziti manjšini.
Enega bolj izvirnih zapisov o »beguncih« si lahko preberete na spletni strani hrvaškega dnevno.hr. Mene je, priznam, precej šokiral. In če upoštevam, da sem glede medijskih manipulacij relativno dobro podkovan, čeprav me, kot vam zgoraj sem prostodušno priznal, še vedno lahko prinesejo okoli, se lahko samo držim za glavo, če pomislim na to, kako bi na razkritje resnice o »beguncih« reagirali ostali državljani, navadni Evropejci, pošteni in dobronamerni ljudje, ki jih je medijska mašinerija vlekla in jih še vedno vleče za nos.
Celo ugledni britanski BBC si je včeraj dovolil faux-fas brez primere, ko je poročal, da je slovenska policija proti migrantom uporabila solzivec, ko so hoteli priti v Hrvaško. V Hrvaško iz Slovenije?! Britanskemu (ne)znanju geografije bi se lahko smejali, če vse skupaj ne bi bi sovpadalo laganjem o tem, da je slovenska policija solzivec uporabila proti »beguncem« (uporabila ga je proti organizirani skupini anarhističnih huliganov, ki tudi tokrat niso zamudili svoje adrenalinske zabave).
In če potegnemo črto nad smislom intenzivnega medijskega poročanja o beguncih, ki to v glavnem niso? Denimo, da je šlo sprva res za nenamerno zavajanja in slepo povzemanje »novic«, ki jih je nekdo spretno friziral, da bi evropsko javnost pripravil na sprejem dejanskih žrtev vojnega nasilja, zlasti žensk in otrok. A ker so kmalu začeli prevladovati mladi moški, je zgodba o nesrečnih vojnih beguncih začela puščati vodo, toda mainstream mediji so še naprej papagajsko ponavljali slogane in citate, kakršen je tisti o malem Aliju.
V nekem trenutku, vsaj tako domnevam, se bo zgodilo, da bodo tudi mainstram mediji spoznali, da so (bili) žrtve ene najboljših medijskih spinov desetletja in da so begunci v resnici klasični ekonomski migranti, mnogi med njimi celo ilegalni. Kaj pa potem? Če bodo razkrili sleparijo, utegne v javnem mnenju priti do takšnega revolta, da bodo v skrbeh celo politične elite tistih evropskih držav, ki so glede migrantov najbolj izpostavljene. In zato bodo politiki prek ekonomskih vzvodov poskušali utišati preveč glasne medijske hiše.
Kakor koli obračamo, laž se vedno slabo konča. Tudi zgodba o vojnih beguncih, ki to večinoma niso, bo slej ko prej dobila epilog. Samo upamo lahko, da ne bo takšen, ki bi pomenil suspenz človekovih in državljanskih pravic zaradi uvajanja izrednih razmer.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Jao, potem se pa navezuje na dnevno.hr ... "Pametnome dosta" bi lahko rekli. 
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
"Oprostite, gospodična, nekaj bi vas prosil," se mi na železniški postaji v Tovarniku približa eden tisočih migrantov, ki so tja prišli čez koruzna polja iz Srbije.
"Vidim, da ste novinarka, zato bi vas prosil, da svetu poveste, da nismo vsi prebežniki taki kot te živali, ki jih vidite tamle," z roko pokaže na prepoln vlak, na katerem vlada popoln kaos.
Jezni na divjake
"To ni način. Prihajamo v Evropo z željo, da bi nas sprejeli, potem pa vam pokažemo tak obraz?!" se v precej tekoči angleščini huduje moški, ki se predstavi kot Midhat iz Sirije.
"Čeprav ti divjaki tam sploh niso iz Sirije. Oni so iz Pakistana, Bangladeša, Afganistana, Iraka. Mi Sirci nismo taki, nas je sram, ko jih gledamo," pokaže na nekaj sto ljudi, ki sedijo na tleh in pojasni, da bodo mirno počakali na naslednji vlak, kadar koli bo pač prišel.
"Naučili so se, da je tako bolje reči, saj menijo, da bodo kot begunci z vojnega območja sprejeti lepše, kot pa če povedo, da so zgolj ekonomski migranti," pojasni. Tudi zase prizna, da gre iskat boljše življenje - zase in za svojo družino: "Želimo si živeti človeka vredno življenje, ne pa životariti."
----
Kaj je ta begunec, ki je to povedal, tudi ksenofob in rasist in fašist? Ker mi, ki zgoraj zapisano trdimo že dlje časa, baje da smo vse to..
---
"Vidim, da ste novinarka, zato bi vas prosil, da svetu poveste, da nismo vsi prebežniki taki kot te živali, ki jih vidite tamle," z roko pokaže na prepoln vlak, na katerem vlada popoln kaos.
Jezni na divjake
"To ni način. Prihajamo v Evropo z željo, da bi nas sprejeli, potem pa vam pokažemo tak obraz?!" se v precej tekoči angleščini huduje moški, ki se predstavi kot Midhat iz Sirije.
"Čeprav ti divjaki tam sploh niso iz Sirije. Oni so iz Pakistana, Bangladeša, Afganistana, Iraka. Mi Sirci nismo taki, nas je sram, ko jih gledamo," pokaže na nekaj sto ljudi, ki sedijo na tleh in pojasni, da bodo mirno počakali na naslednji vlak, kadar koli bo pač prišel.
"Naučili so se, da je tako bolje reči, saj menijo, da bodo kot begunci z vojnega območja sprejeti lepše, kot pa če povedo, da so zgolj ekonomski migranti," pojasni. Tudi zase prizna, da gre iskat boljše življenje - zase in za svojo družino: "Želimo si živeti človeka vredno življenje, ne pa životariti."
----
Kaj je ta begunec, ki je to povedal, tudi ksenofob in rasist in fašist? Ker mi, ki zgoraj zapisano trdimo že dlje časa, baje da smo vse to..
---
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
"Odnos Evrope prema svima koji se kreću ovom planetom u potrazi za samo nešto više lične
sreće nego što im je u životu dodeljeno iz dana u dan doseže sve strašnije razmere. Tvrđava
vredno utvrđuje i podiže svoje zidove, granice za koje smo mislili da su zauvek nestale ponovo
niču, saosećanje i razumevanje zamenjuju kvote, birokratsko-tehnokratski diskurs unakazio je
svaku ljudskost, razlika između reči i dela je frapantna, čista mržnja prema drugima i drugačijima
vri po jugoistočnim rubovima zajednice a iz Brisela, uprkos svemu tome, neprestano ječi samo
vizantinska tišina.
Fašizam koji se ne usuđuje da izgovori sopstveno ime nije ništa
bolji od onog koji se samoga sebe ne stidi.
Osim što je nešto licemerniji."
Vladimir Arsenijević, 22. 9. 2015
sreće nego što im je u životu dodeljeno iz dana u dan doseže sve strašnije razmere. Tvrđava
vredno utvrđuje i podiže svoje zidove, granice za koje smo mislili da su zauvek nestale ponovo
niču, saosećanje i razumevanje zamenjuju kvote, birokratsko-tehnokratski diskurs unakazio je
svaku ljudskost, razlika između reči i dela je frapantna, čista mržnja prema drugima i drugačijima
vri po jugoistočnim rubovima zajednice a iz Brisela, uprkos svemu tome, neprestano ječi samo
vizantinska tišina.
Fašizam koji se ne usuđuje da izgovori sopstveno ime nije ništa
bolji od onog koji se samoga sebe ne stidi.
Osim što je nešto licemerniji."
Vladimir Arsenijević, 22. 9. 2015
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Solzavo besedičenje o ljudskosti nima zveze z realnostjo lastnine in čuvanja le te, kar je najosnovnejša podlaga življenja: tako posameznika kot države. Sicer pa nihče ne brani vam izpričanim levičarjem, da nesete vse kar imate ali kar hočete dati migrantom.
Važno je, da se nariše kljukasti križ in že vsi pademo na rit od ogorčenja. Ponavadi pa ga rišejo in limajo tisti, ki so sami navadni fašisti.
Važno je, da se nariše kljukasti križ in že vsi pademo na rit od ogorčenja. Ponavadi pa ga rišejo in limajo tisti, ki so sami navadni fašisti.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Bol! me kwurac, kdo je Arsenijević.
Skrajni levičarji se ne zavedajo, da s svojim kričanjem o fašizmu in limanju te nalepke na vsakega, ki jim ne ploska in kima, samo krepijo resnični fašizem in rasizem. Krepijo ga tudi realni problemi, ki nastajajo v sekularni zahodni družbi z migranti iz predmodernih teokratskih okolij. Poleg tega ima človeštvo zadosti še svežih izkušenj, ki jasno govorijo, da je vse levičarsko spreminjanje lastninskih odnosov v imenu človečnosti in pravičnosti, vedno pomenilo samo skrajno represijo in krajo za žepe prav najbolj glasnih pravičnikov in humanistov.
Poleg tega islamski migranti za katerih svoboščine se tako glasno zavzemajo skrajni levičarji (na gobcih, nikoli jih ne zanima bivanje z njimi v istem okolju) zaničujejo ravno te skrajne levičarje in videli bodo, kje bodo v islamski skupnosti pristale pravice žensk, LGBT skupnosti in raznoraznih civilnih združenj.
Strinjam se s tem, da je treba zapreti gobce vsem rasistom in fašistom, ki bi zganjali nasilje nad manjšinami, prišel pa bo tudi čas, ko bo treba zapreti gobce skrajnim levičarjem, ki zganjajo nasilje skozi obdavčitve in birokratske nesmisle, skozi inštitucije velike države, ki delavnemu posamezniku jemlje toliko, da se težko preživlja; na gobcih zaradi pravičnosti in sociale, v resnici zaradi kontrole in represije nad sleherniki.
Ironija zgodovine je v tem, da bodo skrajni levičarji skupaj z neprilagojenimi migranti dosegli ravno to, proti čemur se na gobcih zavzemajo (in se v resnici zavzemajo le za lastno rit).
Skrajni levičarji se ne zavedajo, da s svojim kričanjem o fašizmu in limanju te nalepke na vsakega, ki jim ne ploska in kima, samo krepijo resnični fašizem in rasizem. Krepijo ga tudi realni problemi, ki nastajajo v sekularni zahodni družbi z migranti iz predmodernih teokratskih okolij. Poleg tega ima človeštvo zadosti še svežih izkušenj, ki jasno govorijo, da je vse levičarsko spreminjanje lastninskih odnosov v imenu človečnosti in pravičnosti, vedno pomenilo samo skrajno represijo in krajo za žepe prav najbolj glasnih pravičnikov in humanistov.
Poleg tega islamski migranti za katerih svoboščine se tako glasno zavzemajo skrajni levičarji (na gobcih, nikoli jih ne zanima bivanje z njimi v istem okolju) zaničujejo ravno te skrajne levičarje in videli bodo, kje bodo v islamski skupnosti pristale pravice žensk, LGBT skupnosti in raznoraznih civilnih združenj.
Strinjam se s tem, da je treba zapreti gobce vsem rasistom in fašistom, ki bi zganjali nasilje nad manjšinami, prišel pa bo tudi čas, ko bo treba zapreti gobce skrajnim levičarjem, ki zganjajo nasilje skozi obdavčitve in birokratske nesmisle, skozi inštitucije velike države, ki delavnemu posamezniku jemlje toliko, da se težko preživlja; na gobcih zaradi pravičnosti in sociale, v resnici zaradi kontrole in represije nad sleherniki.
Ironija zgodovine je v tem, da bodo skrajni levičarji skupaj z neprilagojenimi migranti dosegli ravno to, proti čemur se na gobcih zavzemajo (in se v resnici zavzemajo le za lastno rit).
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Preberi si njegovo knjigo V podpalubju. Odlična je!macon wrote:Bol! me kwurac, kdo je Arsenijević.
.
Na bolhi jo dobiš že za pet evrov.
http://www.bolha.com/knjige-revije-stri ... 38585.html
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
http://www.reporter.si/slovenija/mitja- ... omin/55489
Mitja Iršič: Spomin na dneve, ko so nas pošiljali v pekel - v opomin
Se spomnite tistih časov, ne tako dolgo nazaj, ko so Bližnji vzhod zajeli protesti zaradi tega, ker si je danski karikaturist drznil narisati sliko preroka Mohameda in s tem tako užalil muslimane, da so se ti spravili kuriti evropske in ameriške zastave in hkrati uničevati ne le dansko ambasado, predstavništva države, iz katere je bil nesrečni karikaturist, ampak kar vse po vrsti, kar je dišalo po zahodnih nevernikih? Se spomnite groženj s smrtjo? Jaz se. Nekateri pa so očitno pozabili. Naj vam osvežim spomin.
ALAH JE VELIK, PREVELIK ZA MEDKULTURNI DIALOG
Preden nadaljujem, pa moram najprej eksplicitno poudariti, da nisem podpornik civilizacijske izolacije in slepega šankovskega nacionalizma, katerega me plitvo skušajo obtožiti anarholevičarske množice. Načeloma sem za medkulturni dialog in sodelovanje civilizacij. Ljudje smo močni, ko sodelujemo in ustvarjalnost nadgrajujemo z medsebojno pomočjo. Celotna Silicijeva dolina je zgrajena na temeljih zahodne in azijske inovativnosti, ki je v pičlih treh desetletjih zgradila lepi novi multimedijski svet, v katerem živimo. A prepričan sem, da je dialog s pripadniki verske skupnosti (ki ne predstavlja kulturno enotne civilizacije!), katere osnovna doktrina zajema nestrpnost do drugačnih, sveti boj ter nasilno uveljavitev določenega načina življenja, že vnaprej obsojen na propad. Enostavno prihajamo z dveh različnih planetov. Evropejci smo ta planet zapustili pred 300 leti, muslimani na njem še živijo. Mi smo zdaj na planetu, kjer sta humanistično gojena etika in morala nadgrajeni s pravom. Muslimani pa na planetu, kjer so vsi ti koncepti povsem zamenjani s 1500 let starim vojaško-plemenskim tekstom o osvajanju manj vrednih ljudi, ki predstavlja osnovo za njihovo primitivno barbarsko pravo. Pravo, katerega si 90 odstotkov muslimanov po svetu – tudi evropskih – želi za pravo dežele.
Prav tako nisem ksenofob. Sem človekoljub. Želim dobro vsem na svetu in hudo mi je pri srcu, ko vem, da je 1,6 milijarde ljudi na Zemlji imelo to nesrečo, da so se rodili v kulturo, katera je po zgodovinskih naključjih de facto islamska teokracija. Žal mi je, da so jih v njo indoktrinirali tako učinkovito, da se v okviru verske doktrine ne zavedajo več, kaj je fundamentalno moralno dobro in kaj slabo. Žal mi je, ker vem, da bo zaradi tega njihovo življenje bolj nevrotično, shizofreno in manj ljubeče do partnerjev in drugih ljudi. Prav tako mi je žal za njih kot za 23 milijonov revežev, katere so ugrabili kvazisocialistični severnokorejski narcisoidni psihopati. Žal mi je, da večini nikoli ne bo dano živeti v resnični svobodi in da bodo soljudi zmeraj videli najprej kot nevernike in šele nato kot ljudi. Bridka resnica, katero smo Evropejci v vsej njeni strahoti spoznali komaj leta 2005.
KAJ SO ZMERNI MUSLIMANI EVROPEJCE NAUČILI O NEZMERNOSTI ISLAMA
Muslimani si niso enotni v tem, ali je preroka dovoljeno upodobiti na sliki ali v podobi kipa ali ne. Suniti se načeloma držijo striktne prepovedi, medtem ko v nekaterih šiitskih skupnostih velja, da se prerok lahko upodablja kot del verske ikonografije, spet v drugih je kakršnokoli upodabljanje bogokletno. Pomanjkanje konsistentnosti izhaja iz dejstva, da koran upodabljanja eksplicitno ne prepoveduje, prepovedujejo ga le nekateri hadisi, ki služijo kot dodatni teksti osrednji verski knjigi. Prepoved upodabljanja božanstev ni nič nenavadnega v abrahamskih religijah. Tudi stara zaveza, kateri sledijo judje, kristjani in muslimani že v svojih izvirnih desetih božjih zapovedih iz druge Mojzesove knjige, zapoveduje vernikom, naj si ne »delajo rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo.« To določilo je krščanstvo kot relikt stare zaveze v prvem stoletju opustilo. Pa tudi če ne bi – razsvetljenstvo in humanizem, ki sta tako globoko vplivala na krščanstvo in judaizem v modernem času, sta porok temu, da se bronastodobni zapisi nikoli ne bi jemali kot dobesedni napotki, kako moramo živeti življenje leta 2015. Kar pa za islam ne moremo trditi.
30. septembra 2005 je danski časopi Jyllands-Posten objavil satirični strip, v katerem je bil karikiran prerok Mohamed. Najprej so se pritoževale lokalne danske islamske organizacije in lobirale za čim večjo mednarodno odmevnost razžalitve, ki se je vršila nad njihovimi verskimi čustvi. S pomočjo interneta – tega čudovitega medija, ki povprečne smrtnike po navadi povezuje ter vzpodbuja človeško ustvarjalnost in medkulturni dialog, tokrat pa je bil zlorabljen za širjenje doktrine sovraštva in razdeljenosti.
Karikatura preroka Mohameda, kot jo je upodobil danski karikaturist Kurt Westergaard je tako s svetlobno hitrostjo zaokrožila po medmrežju in završala po islamskem svetu. Najprej so praktično vsi ambasadorji muslimanskih dežel danskemu premieru poslali protestno noto. Kmalu za tem so bolj ali manj nasilni protesti izbruhnili povsod, kjer Mohameda častijo za božjega preroka. Muslimanska mesta na Bližnjem vzhodu, v azijskih državah in Turčiji so gorela, po ulicah so se sprehajali ogorčeni prebivalci in vzklikali parole, ki so pozivale k umoru zahodnih križarjev. Ne le arhetipski strašljivi bradati možakarji s turbani na glavi in mitraljezom v roki. Prerez populacije je bil popoln – veliko bolj kot prerez begunske populacije, kjer prevladujejo mladi moški. Na protestih so se zbirale ženske z otroki v naročju, v hijab skrite babice, najstniški fantje in predšolski otroci. Besni so zahtevali glave danskih karikaturistov. Le tako bi se neverniki oddolžili za to neznosno razžalitev verskih čustev, ko je nekdo na list papirja narisal karikaturo njihovega odrešenika. Pet let pred arabsko pomladjo, ko so se diktatorji še sladko smejali izza zlatih obokov svojih palač.
V Siriji – deželi, iz katere po mnenju naših osrednjih medijev očitno prihajajo v Evropo sami razsvetljeni inženirji, farmacevti, odvetniki, ekonomisti, vsi po vrsti pohlevni družinski očetje, ki si želijo službe v Daimler Benzu – so nepregledne množice norele po ulicah in se znesle nad vsem, kar je imelo priokus po Evropi ali ZDA (ZDA so pač temni angel islama, ki je po njihovem kriv za vsako gorje na svetu, ne glede na to, ali so v zadevo sploh vpletene ali ne). V Damasku so se najprej znesli nad dansko ambasado in jo požgali med vzkliki: »Alah je velik!«, »Smrt tistim, ki žalijo preroka!«, »S svojo krvjo in dušo te bomo maščevali, prerok božji.«, »Nobenega drugega boga ni kot Alah in Mohamed je njegov prerok.«, »Smrt Danski!« in seveda »Smrt Ameriki!« Študentka v srednjih dvajsetih s plakatom je stala sredi ulice navidezno mirna, kot da obžaluje to, kar se dogaja, dokler je niso dosegli mikrofoni al-Jazeere. Dejala je, da je ponosna na sodržavljane, ki so tako odločno branili čast preroka in da se že veseli dne, ko bo iz raja opazovala, kako bodo neverniki goreli v peklu.
Danska, oaza miru sredi Evrope, država, ki je skozi desetletja na Bližnji vzhod pošiljala milijone evrov humanitarne pomoči in skrbno varovala enakopravnost danske islamske manjšine ter negovala njeno pravico do izražanja vere v tej tradicionalno krščanski deželi, je postala največji sovražnik vsakega pobožnega muslimana. Medtem ko so se presenečeni Evropejci praskali po čelu češ »kaj za hudiča pa je zdaj to«, je zagorela že norveška ambasada. Osebje je komaj ušlo gotovi smrti, ki bi jih čakala, če jih ne bi inkognito pretihotapili iz države. Diktator Bashar al-Assad, sirski voditelj, katerega bi danes rusofili radi prikazali kot nekakšnega racionalnega pragmatika, je le prilil olje na ogenj z grožnjami, da ne bo več trgoval z državami, ki so objavile nesrečne karikature. Prav tako je iz Danske odpoklical svojega ambasadorja. Oportunistično se je skupaj s sodržavljani – podobno kot drugi bližnjevzhodni tirani – zgražal nad nedopustnim žaljenjem muslimanskih čustev, hkrati pa bil najbrž zadovoljen, ko je ugotovil, da je ljudem bolj pomembno to, če se nekdo nedolžno norčuje iz preroka, kot to, da jih nekdo že desetletja zatira in zadržuje v tiranskem zaporu.
Tistega dne smo spoznali resnično nevarnost tega, da nekdo dobesedno verjame v bronastodobne mite. Hkrati pa smo začeli bolj ceniti tisto, kar je sodobni zahodni civilizaciji že skoraj položeno v zibko resničnega liberalizma: svoboda do izražanja. Čeprav se je marsikateri evropski časopis sramotno in boječe odločil za samocenzuro (predvsem iz strahu pred maščevanjem), je kar nekaj satiričnih časopisov po Franciji, Nemčiji, Španiji in Italiji kot prikaz solidarnosti z danskimi kolegi ponatisnilo karikaturo preroka Mohameda.
Tragične posledice so vsem znane – v Franciji rojena muslimana sta leta kasneje zverinsko pobila karikaturiste satirične revije Charlie Hebdo. Na danskem rojeni muslimani so kovali zaroto, kako ubiti danskega karikaturista Westergaarda, preden jih je odkrila policija. Dvakrat so ga nato res napadli na domu, tako da bo potreboval 24-urno policijsko spremstvo do konca življenja. A nikoli mu ni bilo žal, da je objavil karikature. Tudi novinarjem Charlie Hebda ni bilo. Vedeli so, v kakšni nevarnosti so, a se jim je zdela zaščita svobode izražanja bolj pomembna kot njihova življenja. Takšni Evropejci so duša evropske civilizacije. Resnični vojščaki, ki branijo ne le evropsko, ampak človeško svobodo. Na prvi fronti. V jarkih, ki razmejujejo barbarizem od moderne civilizacije. V skladu z Voltairovo mislijo: »Morda se ne strinjam s tvojim mnenjem, a bom do smrti branil tvojo pravico, da ga lahko izraziš.«
Tistega dne, ko so gorele ambasade, Evropejci ne bomo pozabili. Takrat nismo bili napadeni s strani al-Qaede, al-Aqse ali takrat še neobstoječe Islamske države. Takrat so na ulice prišle gospodinje, podjetniki, taksisti, tajnice, turistični vodniki in zidarji ter nam povedali, da si zaslužimo smrt, ker smo si drznili narisati smešno karikaturo na kos papirja. Ne bomo pozabili žvižgov, grozečih napisov in streljanja s kalašnikovkami v zrak med vzkliki »Allah Akhbar« ter kurjenja zastave Evropske unije in zastav njenih članic. Takrat nam je bilo jasno razloženo, da si ljudje, ki žalijo njihovega preroka, zaslužijo smrt. Nismo pozabili, da je islam doktrina nestrpnosti, ki ne prenese razžalitve, niti ne tolerira drugačnih pogledov na svet.
Ko sem gledal te povsem običajne državljane, ki so zaradi takšne banalnosti noreli po Damansku, se mi je prikradel v spomin pakistanski odvetnik iz Londona. Ta je nekoč dajal intervju za angleško televizijsko postajo v povezavi s fatvo nad pisateljem Salmanom Rushdijem, ki je že leta 1988 poskrbel za podobno razburjenje kot danske karikature 17 let kasneje. Rushdie je napisal knjigo Satanski stihi, katero so muslimani po vsem svetu razglasili za bogokletno. Sledili so podobni protesti po islamskih državah širom sveta, kot pri danskih karikaturah, z absurdnimi pozivi k opravičilu Združenega Kraljestva, od koder izvira pisatelj, in pozivi h krvavemu maščevanju. Iranski teokrat ajatola Homeini je na njegovo glavo razpisal fatvo – smrtno kazen, katera nalaga vsakemu muslimanu, da obsojenega grešnika pri priči ubije, če slučajno naleti na njega. Spomnim se intervjuja, v katerem je ta omikan pakistanski odvetnik dejal: »Če Rushdija kdaj vidim, ga bom takoj ubil. To je moja dolžnost. Ljubim svojo družino, a Alaha ljubim še bolj.«
Gospod ni bil ekstremist. Bil je povsem zmeren musliman. V Angliji rojen in vzgojen, situiran, z dobro službo, hišo, avtom, ženo in majhnimi otroki. Povsem normalen človek, katerega vas ne bi bilo strah pozdraviti na cesti. Saj tudi je normalen. V skoraj vseh stvareh. Razen v tistih, ki zadevajo zlobne tekste, polne sovraštva, ob katerih je odraščal in kateri so poškodovali njegove možgane do take mere, da v kontekstu, kjer je kakorkoli vključena vera, ne razume več, kaj je dobro in kaj slabo.
Pomislite na to, naslednjič, ko boste gledali Evo Ban, kako intervjuva ubogega sirskega inženirja, ki si ne želi nič drugega, kot da pride v Nemčijo in si najde službo. Pomislite, ali je morda tudi on kuril nemško zastavo sredi Damaska med vzkliki: »S krvjo bomo maščevali Alaha.« Pomislite, kakšen bi bil njegov odgovor, na vprašanje, ali si zaslužita Kurt Westergard in Salman Rushdie smrt, ker sta razžalila njegovo vero. Statistika, opravljena na področju bližnjevzhodnih držav, nakazuje, da je več kot 50 odstotkov možnosti, da bi bil njegov odgovor: “Da.”
Mitja Iršič: Spomin na dneve, ko so nas pošiljali v pekel - v opomin
Se spomnite tistih časov, ne tako dolgo nazaj, ko so Bližnji vzhod zajeli protesti zaradi tega, ker si je danski karikaturist drznil narisati sliko preroka Mohameda in s tem tako užalil muslimane, da so se ti spravili kuriti evropske in ameriške zastave in hkrati uničevati ne le dansko ambasado, predstavništva države, iz katere je bil nesrečni karikaturist, ampak kar vse po vrsti, kar je dišalo po zahodnih nevernikih? Se spomnite groženj s smrtjo? Jaz se. Nekateri pa so očitno pozabili. Naj vam osvežim spomin.
ALAH JE VELIK, PREVELIK ZA MEDKULTURNI DIALOG
Preden nadaljujem, pa moram najprej eksplicitno poudariti, da nisem podpornik civilizacijske izolacije in slepega šankovskega nacionalizma, katerega me plitvo skušajo obtožiti anarholevičarske množice. Načeloma sem za medkulturni dialog in sodelovanje civilizacij. Ljudje smo močni, ko sodelujemo in ustvarjalnost nadgrajujemo z medsebojno pomočjo. Celotna Silicijeva dolina je zgrajena na temeljih zahodne in azijske inovativnosti, ki je v pičlih treh desetletjih zgradila lepi novi multimedijski svet, v katerem živimo. A prepričan sem, da je dialog s pripadniki verske skupnosti (ki ne predstavlja kulturno enotne civilizacije!), katere osnovna doktrina zajema nestrpnost do drugačnih, sveti boj ter nasilno uveljavitev določenega načina življenja, že vnaprej obsojen na propad. Enostavno prihajamo z dveh različnih planetov. Evropejci smo ta planet zapustili pred 300 leti, muslimani na njem še živijo. Mi smo zdaj na planetu, kjer sta humanistično gojena etika in morala nadgrajeni s pravom. Muslimani pa na planetu, kjer so vsi ti koncepti povsem zamenjani s 1500 let starim vojaško-plemenskim tekstom o osvajanju manj vrednih ljudi, ki predstavlja osnovo za njihovo primitivno barbarsko pravo. Pravo, katerega si 90 odstotkov muslimanov po svetu – tudi evropskih – želi za pravo dežele.
Prav tako nisem ksenofob. Sem človekoljub. Želim dobro vsem na svetu in hudo mi je pri srcu, ko vem, da je 1,6 milijarde ljudi na Zemlji imelo to nesrečo, da so se rodili v kulturo, katera je po zgodovinskih naključjih de facto islamska teokracija. Žal mi je, da so jih v njo indoktrinirali tako učinkovito, da se v okviru verske doktrine ne zavedajo več, kaj je fundamentalno moralno dobro in kaj slabo. Žal mi je, ker vem, da bo zaradi tega njihovo življenje bolj nevrotično, shizofreno in manj ljubeče do partnerjev in drugih ljudi. Prav tako mi je žal za njih kot za 23 milijonov revežev, katere so ugrabili kvazisocialistični severnokorejski narcisoidni psihopati. Žal mi je, da večini nikoli ne bo dano živeti v resnični svobodi in da bodo soljudi zmeraj videli najprej kot nevernike in šele nato kot ljudi. Bridka resnica, katero smo Evropejci v vsej njeni strahoti spoznali komaj leta 2005.
KAJ SO ZMERNI MUSLIMANI EVROPEJCE NAUČILI O NEZMERNOSTI ISLAMA
Muslimani si niso enotni v tem, ali je preroka dovoljeno upodobiti na sliki ali v podobi kipa ali ne. Suniti se načeloma držijo striktne prepovedi, medtem ko v nekaterih šiitskih skupnostih velja, da se prerok lahko upodablja kot del verske ikonografije, spet v drugih je kakršnokoli upodabljanje bogokletno. Pomanjkanje konsistentnosti izhaja iz dejstva, da koran upodabljanja eksplicitno ne prepoveduje, prepovedujejo ga le nekateri hadisi, ki služijo kot dodatni teksti osrednji verski knjigi. Prepoved upodabljanja božanstev ni nič nenavadnega v abrahamskih religijah. Tudi stara zaveza, kateri sledijo judje, kristjani in muslimani že v svojih izvirnih desetih božjih zapovedih iz druge Mojzesove knjige, zapoveduje vernikom, naj si ne »delajo rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo.« To določilo je krščanstvo kot relikt stare zaveze v prvem stoletju opustilo. Pa tudi če ne bi – razsvetljenstvo in humanizem, ki sta tako globoko vplivala na krščanstvo in judaizem v modernem času, sta porok temu, da se bronastodobni zapisi nikoli ne bi jemali kot dobesedni napotki, kako moramo živeti življenje leta 2015. Kar pa za islam ne moremo trditi.
30. septembra 2005 je danski časopi Jyllands-Posten objavil satirični strip, v katerem je bil karikiran prerok Mohamed. Najprej so se pritoževale lokalne danske islamske organizacije in lobirale za čim večjo mednarodno odmevnost razžalitve, ki se je vršila nad njihovimi verskimi čustvi. S pomočjo interneta – tega čudovitega medija, ki povprečne smrtnike po navadi povezuje ter vzpodbuja človeško ustvarjalnost in medkulturni dialog, tokrat pa je bil zlorabljen za širjenje doktrine sovraštva in razdeljenosti.
Karikatura preroka Mohameda, kot jo je upodobil danski karikaturist Kurt Westergaard je tako s svetlobno hitrostjo zaokrožila po medmrežju in završala po islamskem svetu. Najprej so praktično vsi ambasadorji muslimanskih dežel danskemu premieru poslali protestno noto. Kmalu za tem so bolj ali manj nasilni protesti izbruhnili povsod, kjer Mohameda častijo za božjega preroka. Muslimanska mesta na Bližnjem vzhodu, v azijskih državah in Turčiji so gorela, po ulicah so se sprehajali ogorčeni prebivalci in vzklikali parole, ki so pozivale k umoru zahodnih križarjev. Ne le arhetipski strašljivi bradati možakarji s turbani na glavi in mitraljezom v roki. Prerez populacije je bil popoln – veliko bolj kot prerez begunske populacije, kjer prevladujejo mladi moški. Na protestih so se zbirale ženske z otroki v naročju, v hijab skrite babice, najstniški fantje in predšolski otroci. Besni so zahtevali glave danskih karikaturistov. Le tako bi se neverniki oddolžili za to neznosno razžalitev verskih čustev, ko je nekdo na list papirja narisal karikaturo njihovega odrešenika. Pet let pred arabsko pomladjo, ko so se diktatorji še sladko smejali izza zlatih obokov svojih palač.
V Siriji – deželi, iz katere po mnenju naših osrednjih medijev očitno prihajajo v Evropo sami razsvetljeni inženirji, farmacevti, odvetniki, ekonomisti, vsi po vrsti pohlevni družinski očetje, ki si želijo službe v Daimler Benzu – so nepregledne množice norele po ulicah in se znesle nad vsem, kar je imelo priokus po Evropi ali ZDA (ZDA so pač temni angel islama, ki je po njihovem kriv za vsako gorje na svetu, ne glede na to, ali so v zadevo sploh vpletene ali ne). V Damasku so se najprej znesli nad dansko ambasado in jo požgali med vzkliki: »Alah je velik!«, »Smrt tistim, ki žalijo preroka!«, »S svojo krvjo in dušo te bomo maščevali, prerok božji.«, »Nobenega drugega boga ni kot Alah in Mohamed je njegov prerok.«, »Smrt Danski!« in seveda »Smrt Ameriki!« Študentka v srednjih dvajsetih s plakatom je stala sredi ulice navidezno mirna, kot da obžaluje to, kar se dogaja, dokler je niso dosegli mikrofoni al-Jazeere. Dejala je, da je ponosna na sodržavljane, ki so tako odločno branili čast preroka in da se že veseli dne, ko bo iz raja opazovala, kako bodo neverniki goreli v peklu.
Danska, oaza miru sredi Evrope, država, ki je skozi desetletja na Bližnji vzhod pošiljala milijone evrov humanitarne pomoči in skrbno varovala enakopravnost danske islamske manjšine ter negovala njeno pravico do izražanja vere v tej tradicionalno krščanski deželi, je postala največji sovražnik vsakega pobožnega muslimana. Medtem ko so se presenečeni Evropejci praskali po čelu češ »kaj za hudiča pa je zdaj to«, je zagorela že norveška ambasada. Osebje je komaj ušlo gotovi smrti, ki bi jih čakala, če jih ne bi inkognito pretihotapili iz države. Diktator Bashar al-Assad, sirski voditelj, katerega bi danes rusofili radi prikazali kot nekakšnega racionalnega pragmatika, je le prilil olje na ogenj z grožnjami, da ne bo več trgoval z državami, ki so objavile nesrečne karikature. Prav tako je iz Danske odpoklical svojega ambasadorja. Oportunistično se je skupaj s sodržavljani – podobno kot drugi bližnjevzhodni tirani – zgražal nad nedopustnim žaljenjem muslimanskih čustev, hkrati pa bil najbrž zadovoljen, ko je ugotovil, da je ljudem bolj pomembno to, če se nekdo nedolžno norčuje iz preroka, kot to, da jih nekdo že desetletja zatira in zadržuje v tiranskem zaporu.
Tistega dne smo spoznali resnično nevarnost tega, da nekdo dobesedno verjame v bronastodobne mite. Hkrati pa smo začeli bolj ceniti tisto, kar je sodobni zahodni civilizaciji že skoraj položeno v zibko resničnega liberalizma: svoboda do izražanja. Čeprav se je marsikateri evropski časopis sramotno in boječe odločil za samocenzuro (predvsem iz strahu pred maščevanjem), je kar nekaj satiričnih časopisov po Franciji, Nemčiji, Španiji in Italiji kot prikaz solidarnosti z danskimi kolegi ponatisnilo karikaturo preroka Mohameda.
Tragične posledice so vsem znane – v Franciji rojena muslimana sta leta kasneje zverinsko pobila karikaturiste satirične revije Charlie Hebdo. Na danskem rojeni muslimani so kovali zaroto, kako ubiti danskega karikaturista Westergaarda, preden jih je odkrila policija. Dvakrat so ga nato res napadli na domu, tako da bo potreboval 24-urno policijsko spremstvo do konca življenja. A nikoli mu ni bilo žal, da je objavil karikature. Tudi novinarjem Charlie Hebda ni bilo. Vedeli so, v kakšni nevarnosti so, a se jim je zdela zaščita svobode izražanja bolj pomembna kot njihova življenja. Takšni Evropejci so duša evropske civilizacije. Resnični vojščaki, ki branijo ne le evropsko, ampak človeško svobodo. Na prvi fronti. V jarkih, ki razmejujejo barbarizem od moderne civilizacije. V skladu z Voltairovo mislijo: »Morda se ne strinjam s tvojim mnenjem, a bom do smrti branil tvojo pravico, da ga lahko izraziš.«
Tistega dne, ko so gorele ambasade, Evropejci ne bomo pozabili. Takrat nismo bili napadeni s strani al-Qaede, al-Aqse ali takrat še neobstoječe Islamske države. Takrat so na ulice prišle gospodinje, podjetniki, taksisti, tajnice, turistični vodniki in zidarji ter nam povedali, da si zaslužimo smrt, ker smo si drznili narisati smešno karikaturo na kos papirja. Ne bomo pozabili žvižgov, grozečih napisov in streljanja s kalašnikovkami v zrak med vzkliki »Allah Akhbar« ter kurjenja zastave Evropske unije in zastav njenih članic. Takrat nam je bilo jasno razloženo, da si ljudje, ki žalijo njihovega preroka, zaslužijo smrt. Nismo pozabili, da je islam doktrina nestrpnosti, ki ne prenese razžalitve, niti ne tolerira drugačnih pogledov na svet.
Ko sem gledal te povsem običajne državljane, ki so zaradi takšne banalnosti noreli po Damansku, se mi je prikradel v spomin pakistanski odvetnik iz Londona. Ta je nekoč dajal intervju za angleško televizijsko postajo v povezavi s fatvo nad pisateljem Salmanom Rushdijem, ki je že leta 1988 poskrbel za podobno razburjenje kot danske karikature 17 let kasneje. Rushdie je napisal knjigo Satanski stihi, katero so muslimani po vsem svetu razglasili za bogokletno. Sledili so podobni protesti po islamskih državah širom sveta, kot pri danskih karikaturah, z absurdnimi pozivi k opravičilu Združenega Kraljestva, od koder izvira pisatelj, in pozivi h krvavemu maščevanju. Iranski teokrat ajatola Homeini je na njegovo glavo razpisal fatvo – smrtno kazen, katera nalaga vsakemu muslimanu, da obsojenega grešnika pri priči ubije, če slučajno naleti na njega. Spomnim se intervjuja, v katerem je ta omikan pakistanski odvetnik dejal: »Če Rushdija kdaj vidim, ga bom takoj ubil. To je moja dolžnost. Ljubim svojo družino, a Alaha ljubim še bolj.«
Gospod ni bil ekstremist. Bil je povsem zmeren musliman. V Angliji rojen in vzgojen, situiran, z dobro službo, hišo, avtom, ženo in majhnimi otroki. Povsem normalen človek, katerega vas ne bi bilo strah pozdraviti na cesti. Saj tudi je normalen. V skoraj vseh stvareh. Razen v tistih, ki zadevajo zlobne tekste, polne sovraštva, ob katerih je odraščal in kateri so poškodovali njegove možgane do take mere, da v kontekstu, kjer je kakorkoli vključena vera, ne razume več, kaj je dobro in kaj slabo.
Pomislite na to, naslednjič, ko boste gledali Evo Ban, kako intervjuva ubogega sirskega inženirja, ki si ne želi nič drugega, kot da pride v Nemčijo in si najde službo. Pomislite, ali je morda tudi on kuril nemško zastavo sredi Damaska med vzkliki: »S krvjo bomo maščevali Alaha.« Pomislite, kakšen bi bil njegov odgovor, na vprašanje, ali si zaslužita Kurt Westergard in Salman Rushdie smrt, ker sta razžalila njegovo vero. Statistika, opravljena na področju bližnjevzhodnih držav, nakazuje, da je več kot 50 odstotkov možnosti, da bi bil njegov odgovor: “Da.”
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See