O stripih v naših medijih....

[jang]

vem da ni. samo če je to najboljše

z gospodično in avtorji, ki so to izbrali, lahko polemiziraš na takorekoč kateremkoli stripovskem dogodku v Ljubljani.

ma me niti ne zanima polemizirat z njimi. Imajo pravico to izbrat, me ne moti. Jaz pa imam pravico napisat da majko mila če je to najboljše kar imamo slovenci za pokazat. Ker pač ni po mojem okusu.

[macon]

Naj še primerjam z davnimi časi, ko sem od 1995-2000 izgubljal čas in živce na Stripburgerju. V tistem času sem s svojim vložkom tam izdal 5 albumov in nikdar nisem hotel v Stripburgerju nobene recenzije, ker se mi je zdelo nehigienično in neetično. Nikogar nisem prosil za njih, nobene ni bilo objavljene v mediju, kjer sem bil član uredništva.

Po moje je to normalno.

[macon]

vem da ni. samo če je to najboljše

z gospodično in avtorji, ki so to izbrali, lahko polemiziraš na takorekoč kateremkoli stripovskem dogodku v Ljubljani.

ma me niti ne zanima polemizirat z njimi. Imajo pravico to izbrat, me ne moti. Jaz pa imam pravico napisat da majko mila če je to najboljše kar imamo slovenci za pokazat. Ker pač ni po mojem okusu.

Nimajo pravice pisat splošno o stripovskih avtorjih. Ne verjamem, da bi bil isti rezultat, če bi glasovali še tisti iz Mladine.

Lahko napišejo po izboru stripovskih avtorjev iz Stripburgerja.

Klika iz Stripburgerja se vedno in redno kaže v širšem kontekstu kot jim pritiče, ker iz tega črpajo koristi. Najprej na kulturnih inštitucijah pri podporah in potem v medijih.

[tilitili]

Saj bomo tudi mi izbrali lestvico 10 naj strip izdaj v Sloveniji 2014. Kakšna bo lestvica najbolj prodajanih je pa tretja pesem.

Zame na celem spisku ni petih izdaj, ki bi bile vsaj približno enakovredne 50-im iz Hrvaške&Srbije. Mamo par StripBumerangov, Stripburgerjev, po nekaj Titeufov & Muminov & Garfieldov & Princev & Tintinov & božjastnih pa 20 obskurnih & alter & samozaložniških izletov. Slovenski strip so jajca, evo pa sem rekel; slovenske izdaje tujih stripov pa Lavriča so še nekaj najboljšega.

Pa Macon ima seveda tudi prav.

[macon]

Saj bomo tudi mi izbrali lestvico 10 naj strip izdaj v Sloveniji 2014. Kakšna bo lestvica najbolj prodajanih je pa tretja pesem.

Zame na celem spisku ni petih izdaj, ki bi bile vsaj približno enakovredne 50-im iz Hrvaške&Srbije. Mamo par StripBumerangov, Stripburgerjev, po nekaj Titeufov & Muminov & Garfieldov & Princev & Tintinov & božjastnih pa 20 obskurnih & alter & samozaložniških izletov. Slovenski strip so jajca, evo pa sem rekel; slovenske izdaje tujih stripov pa Lavriča so še nekaj najboljšega.

Pa Macon ima seveda tudi prav.

Bumerangovi integrali so najvišji nivo, ki ga premoremo.

Jajca bodo po mojem samo čedalje večja. Razcvet je že za nami, kolikor ga je sploh bilo.

[risar_69]

Pravkar sem pogledal odlično oddajo na tvslo1-Intervju
z Mikijem Mustrom. Morda bo ponovitev? http://www.napovednik.com/tv10049549_intervju

[BuDi]

Pravkar sem pogledal odlično oddajo na tvslo1-Intervju
z Mikijem Mustrom. Morda bo ponovitev? http://www.napovednik.com/tv10049549_intervju

Intervju z Mikijem Mustrom:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174315023

Če hoče kdo shranit / pogledat z diska v morda boljši kvaliteti: http://videoweb.rtvslo.si/archive4/2015 ... 3-SLO1.mp4

[BuDi]

Angoulême za plakat pohoda avtorjev uporabil sitarjevo zgodbo ob bogu

[BuDi]

Torek ob petih: Kakšna je vloga stripa in karikature v digitalni dobi?

Nedavni tragični dogodki v Parizu so sprožili številna vprašanja in na križ pribili karikaturo, satiro, ki pa je bila morda zgolj grešni kozel. Je karikatura omejena le z umetniško svobodo? Nekoč smo imeli Alana Forda, junake Mikija Mustra … kje je strip danes, komu je namenjen in kdo ga bere? Strip v dobi interneta ni več omejen zgolj na papir, temveč je razvil tudi svoje spletne različice.

O tem in še čem se je Izak Košir pogovarjal s striparjem in direktorjem Stripolisa Izarjem Lunačkom ter striparjem-karikaturistom Cirilom Horjakom.

posnetek pogovora: http://radioterminal.si/torek-ob-petih- ... alni-dobi/

Precej ok pogovor. Tukaj smo večinoma sicer šli v vesolje pa prišli nazaj z denarjem.

[BuDi]

Še en intervju z Mustrom,

http://val202.rtvslo.si/2015/02/v-casop ... m-mladino/
(val 202, nedelja, 8.2.2015, predvaja se s puščico zgoraj levo na sliki Mustra)

[risar_69]

http://www.siol.net/sportal/drugi_sport ... uster.aspx

[ninel]

Življenje med premiki

Pia Nikolič
http://radiostudent.si/kultura/striptiz ... ed-premiki




Strip z lanskoletno letnico izdaje, h kateremu se oziramo danes, je bil marsikje brez razloga spregledan. Eden od razlogov je verjetno ne prav pogosto število izdaj
založbe Društvo za domače raziskave, ki je poskrbela za izid tokratnega stripovskega albuma. Kreativne ideje je stripu posodil dvojec komaj dvaindvajsetletnega
risarja Tiborja Bolhe in scenaristke Alenke Pirman, katere prvo večjo pregledno razstavo smo lahko videli že lani v prostorih MGLC in traja do 1.marca. Scenarij je
sicer svoje fabulativne začetke dobil že v letih od 1999 do 2003. Ker so sodelovanja med scenaristi in risarji stripov v Sloveniji še vedno zelo redka, pa stripovski
album V liftu nakazuje, da se bo trend vendarle morda počasi začel obračati.

V liftu je strip, o katerem nam že naslov pove veliko. Srečamo se z dvigalom, v katerem se srečujejo različni liki, prihajajoči iz različnih ozadij. Po navadi gre za
srečanja v dvoje. Pri tem je uporabljena enostavna, abstrahirana, skoraj dadaistična risba, narejena s črnim flomastrom na belo podlago. Ozadje je nepomembno
in predvidljivo ter posledično neizrisano. Različna poglavja se ločujejo brez besed, s popolnoma črnim listom, ki predstavlja konec ali začetek nekajsekundne vožnje
z dvigalom. Podolgovat format je povzročil, da je vsak panel na svoji strani, zaradi tega je izdaja primerno precej debela.

V stripu se srečamo sprva zgolj z banalnimi pogovori, polnimi pavšalnih trditev. Govora je tako o vremenu kot o telesnih bolečinah. Polznanci si z njimi krajšajo čas
ob postavitvi v intimno okolje dvigala. Po drugi strani gre tudi za priložnost ohranjanja stika z ljudmi iz okolice. Včasih pa ravno nasprotno, zgolj za razbijanje nerodne
tišine z vprašanji, na katera v resnici ne bi potrebovali ali hoteli odgovora. Za nekatere je dvigalo kraj perečih aktualnih debat ali jamranja nad težkim vsakdanom, pri
čemer je v dvigalu vedno prisotna tudi avtorica besedila, Alenka Pirman, ki gre do sedmega, potem pa peš eno nadstropje nižje. Raje namreč hodi dol.

Času nekajsekundne vožnje z dvigalom se prilagaja tudi dolžina - oziroma kratkost – stripa. Vpletenost avtorice v Bolhovo risbo na prvi pogled rahlo spominja na Joea
Saccoja in njegovo prisotnost v lastnih avtobiografskih stripih z vojnih območij. Oba sta aktivna dela stripa, hkrati pa najmanj detajlirana protagonista, ki pomagata
prišlekom razviti lastne zgodbe. Obema naočniki prekrivajo oči, ki so pri drugih protagonistih vidne. Pri tem izvemo tudi nekaj o scenaristkinem življenju. V ospredju
ostajajo zgodbe domačinov iz stolpnice, ki si jih ljudje, ki tam nikoli niso živeli, lahko le predstavljajo. Tisti, ki ozadja svojih sosedov ne poznajo, verjetno namerno
raje hodijo po stopnicah. Alenka, pri kateri se sicer identiteta nikoli ne potrdi, pa je soseda, ki vas vedno pozdravi ob vstopu v dvigalo. Je hkrati topel prijatelj in
nadležna poizvedovalka, da ne rečemo blokovski detektiv. V dobri minuti vožnje bo iz vas vseeno izvlekla le toliko, kot ji pustite. Odgovorov na vprašanje „Kako kaj?“
je več kot ljudi, ki živijo v bloku.

Nekajkrat se zgodi, da se Alenka zaplete tudi s povsem neresničnimi liki, kot je recimo Božiček ali botra smrt s svojo koso. Zgodbe variirajo od povsem mimobežnih
do čustveno močno zaznamovanih. Skoznje razberemo odsev trenutnega prostora in časa. Dotakneta se tudi tabuiziranih tematik, kot so smrt in bolezni.

Pri branju stripa se nam nekateri sosedi prikupijo, drugi se nam zaradi svojih nenehnih teženj [težEnj] zamerijo. Z očitno narisanimi distinkcijami jih je namreč lahko
ločiti, saj jih tudi ni veliko. Obstaja le en mož z brki in le en mož z brado. Pri ženskah le ena z orlovsko kljukastim nosom in skrivljeno postavo in le ena, ki je videti
kot majhno dekle, a to ni. Nekaj jih srečamo večkrat, nekaterih glede na velikost stolpnice očitno nikoli.

V stripu ni pripovedovalca in prav to mučne tišine naredi še bolj neznosne. Prav tako ni oblačkov, ki bi nam povedali, kaj si posameznik med pogovorom misli. No, v
resnici tudi kakšnih drugih oblačkov ni, je zgolj besedilo okoli človeka, ki ga govori. Prav odsotnost običajnih pripovedovalskih oblik nas še toliko bolj resnično privede
v situacijo, ki smo ji priča ničkolikokrat. Včasih tudi na avtobusni postaji ali na vrsti v banki. Samo, da v primeru dvigala ne moremo nikamor uiti. Prav tako nikoli ne
izvemo, kaj si je sosed v resnici mislil o nas. Tudi preživeti čas v dvigalu je kratek, a neskončen. V njem ni ure, spreminjajo se le letni časi.

Odlična stripovska pripoved nam da sumiti, da bomo o Tiborju Bolhi še slišali. Prav tako lahko rečemo, da gre za primer izrazito nekomercialnega avtorskega stripa, ki
se z minimalističnimi sredstvi izkaže za polno pripoved in nas ponovno spomni na samoumevne trenutke, ki jih po navadi pozabimo ob prvem koraku čez prag stanovanja.

[BuDi]

http://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturomat/17 ... uote]»Mama mi kot otroku ni pustila brati stripov, ker je menila da poneumljajo«, je povedala ena izmed mladih ustvarjalk, ki jo zanimata strip in animacija. Zakaj so stripi včasih na slabem glasu? Kako je s stripi danes – se selijo na internet? Kako pa se lotimo ustvarjanja dobrih stripov? O stripu bomo govorili v tokratni oddaji Kulturomat, ki jo je navdihnil letošnji Prešernov nagrajenec.[/quote]Prvi program Radia Slovenija.


nisem smela brati stripov, ne poznam stripov, ne vem kje se dobijo stripi...
+ Katerina na ta način sigurno ne bo spopularizirala stripa

[BuDi]

'Jugoslavije ne moremo razumeti, če ne razumemo Alana Forda' (24ur.com)

'Alan Ford - kot da bi bil ustvarjen za jugoslovansko tržišče' (RTVSLO)

O knjigi bodo govorili tudi v četrtkovi oddaji Osmi dan. Oddaja bo na sporedu ob 23.05 na 1. programu TV Slovenija.



(če imaš prave znance dobiš potem tako medijsko podporo, sicer lahko izdaš točno karkoli pa bo spregledano)

[Poli 78]

Vsak od nas je poznal kakšnega Alana Forda ...

Srbsko-angleški digitalni guru Lazar Džamić je napisal knjigo o fenomenalnem uspehu italijanskega stripa v naši nekdanji državi


Lazar Džamić, avtor knjige Cvetličarna v Hiši cvetja o fenomenu stripa Alan Ford v SFRJ. Foto: Blaz Samec/Delo

http://www.times.si/kultura/vsak-od-nas ... b3cd3.html