Vse in še več
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Vse in še več
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Vse in še več
Zakon!
f*** Shell!
Pozdrav vsem,
Včeraj smo vam poslali povezavo do posnetka s podelitve nagrad na dirki Formule 1 za Veliko nagrado Belgije. Verjetno ste opazili, da ta posnetek danes ni več na voljo zaradi - cenzure!
Preden je bil odstranjen, si je video v enem dnevu ogledalo že več kot 200.000 ljudi in verjamemo, da si ga želi videti še veliko več ljudi.
Zato je video sedaj na voljo na tej povezavi: https://vimeo.com/73215350#at=0
Še enkrat vas vabim, da ga pogledate in delite ter tako pokažete, kaj si mislite o takšnih poskusih cenzure. Ne samo za Arktiko, tokrat tudi za svobodo govora.
Lep pozdrav,
Tina Peternel
***********************************
Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si z izvajanjem kampanj prizadeva za varstvo okolja, za spremembo odnosov ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank.G
Greenpeace v Sloveniji
Kladezna 12, 1000 Ljubljana
@ | info@greenpeace.si
T | +386 5 905 6180
W | http://www.greenpeace.si
FB | http://www.facebook.com/greenpeace.si
TW | http://www.twitter.com/greenpeacesi
f*** Shell!
Pozdrav vsem,
Včeraj smo vam poslali povezavo do posnetka s podelitve nagrad na dirki Formule 1 za Veliko nagrado Belgije. Verjetno ste opazili, da ta posnetek danes ni več na voljo zaradi - cenzure!
Preden je bil odstranjen, si je video v enem dnevu ogledalo že več kot 200.000 ljudi in verjamemo, da si ga želi videti še veliko več ljudi.
Zato je video sedaj na voljo na tej povezavi: https://vimeo.com/73215350#at=0
Še enkrat vas vabim, da ga pogledate in delite ter tako pokažete, kaj si mislite o takšnih poskusih cenzure. Ne samo za Arktiko, tokrat tudi za svobodo govora.
Lep pozdrav,
Tina Peternel
***********************************
Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si z izvajanjem kampanj prizadeva za varstvo okolja, za spremembo odnosov ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank.G
Greenpeace v Sloveniji
Kladezna 12, 1000 Ljubljana
@ | info@greenpeace.si
T | +386 5 905 6180
W | http://www.greenpeace.si
FB | http://www.facebook.com/greenpeace.si
TW | http://www.twitter.com/greenpeacesi
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Vse in še več
This Three Minute Commercial Puts Full-Length Hollywood Films to Shame
http://gawker.com/this-three-minute-com ... 1309506149
Odvečne podnapise se da zapreti spodaj (kot oglase).

http://gawker.com/this-three-minute-com ... 1309506149
Odvečne podnapise se da zapreti spodaj (kot oglase).
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Vse in še več
nekaj za gobarje... še gobe bežijo čez mejo
http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivos ... urcka.html
-
http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivos ... urcka.html
-
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Vse in še več
Sam res, kaj bi vi naredili? da ste v koži voznika z ženo in otrokom v avtu in v tej situaciji...
Verjetno podobno!? ali?!
Verjetno podobno!? ali?!
Odstrani se pošast!
Re: Vse in še več
Me zanima kaj se je prej zgodilo, zakaj so želeli ustaviti avto. Ker se lepo vidi, da motorist tik pred avtom zavira na prazni cesti pred avtom, potem gre kamera naprej in kot razumem ga je verjetno trknil ali pa so mu težili, da je potem povozil motorje. Vsekakor je to "golazen motoristično za povozit".
Upam, da je klical vmes policijo (če je imel mobitel pri sebi - nisem prebral kaj so pisali na Youtubu). Vsekakor pa je imel jajca, jaz bi verjetno ali zmrznil ali pa bi se mi odpeljalo in bi gazil čez njih kot v GTA. Pfuuuu, še dobro, da nima izpita. 
Aha, sem prebral, da so ga (baje) na koncu vseeno zvlekli ven in prebutali, policija pa jih išče.
Aha, sem prebral, da so ga (baje) na koncu vseeno zvlekli ven in prebutali, policija pa jih išče.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Vse in še več
Prej sem si še 1x pogledal posnetek (full screen) in se vidi, da je tam, ko so ga ustavili, potem poleg motorjev zapeljal tudi čez enega motorista (ne ta na belem, ki ga je ustavil, ampak nekdo drug, ki naj bi pomagal temu motoristu).
Tukaj pa berem, da žena motorista pravi, da naj bi bil njen mož paraliziran sedaj, hrbtenica zlomljena na dveh mestih. Še dva motorista naj bi bila ranjena, eden naj bi imel zlomljeni obe nogi. Zaenkrat voznik ni obtožen, dva motorista še iščejo za napad/pretep.
Izgleda, da so hispanosi (stantmenMajki) ustavljali vozila, da bi imeli dovolj prostora na avtocesti za svoje "Rok Cvetkovič" fore, pri tem se naš SUV ni dovolj hitro ustavil in je zadel tega motorista, nato pa... "Once stopped, the bikers slashed the tires of the SUV and punched and kicked the vehicle, police said." Potem se je ustrašil in odpeljal, oz. jih povozil ter zbežal.
What a GTA.
Tukaj pa berem, da žena motorista pravi, da naj bi bil njen mož paraliziran sedaj, hrbtenica zlomljena na dveh mestih. Še dva motorista naj bi bila ranjena, eden naj bi imel zlomljeni obe nogi. Zaenkrat voznik ni obtožen, dva motorista še iščejo za napad/pretep.
Izgleda, da so hispanosi (stantmenMajki) ustavljali vozila, da bi imeli dovolj prostora na avtocesti za svoje "Rok Cvetkovič" fore, pri tem se naš SUV ni dovolj hitro ustavil in je zadel tega motorista, nato pa... "Once stopped, the bikers slashed the tires of the SUV and punched and kicked the vehicle, police said." Potem se je ustrašil in odpeljal, oz. jih povozil ter zbežal.
What a GTA.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
- Ruki
- STRIPOHOLIK
- Posts: 2022
- Joined: 16.06.2007 16:45:01
- Location: Oblazinjena sobica na zaprtem oddelku
Re: Vse in še več
Road RashPoli 78 wrote: What a GTA.
Re: Vse in še več
Cool!
Po uvedbi novele zakona precej več zasegov vozil
Ljubljana, 02. oktobra (STA) - Po uveljavitvi novele Zakona o pravilih cestnega prometa s 1. septembrom letos so policisti občutno povečali število zasegov vozil. V času od 1. do 28. septembra so zasegli 273 motornih vozil, v enakem lanskem mesecu pa je policija sicer zasegla 28 vozil, so pojasnili na generalni policijski upravi.
Po noveli zakona o pravilih cestnega prometa lahko policist med drugim vozilo zaseže, če vozniku prepove vožnjo, ta pa z njo kljub temu nadaljuje. Prav tako lahko policist vozilo zaseže, če je voznik v naselju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekoračitev hitrosti za več kot 30 kilometrov na uro ali če za volan sede voznik, ki ima prepoved vožnje. Policist lahko zaseže vozilo v še nekaterih drugih primerih, opredeljenih v noveli zakona.
Zaseženo motorno vozilo mora policija takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa do izdaje sodbe o prekršku vozilo hrani policija. Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila in jih pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik vozila prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.
Novela med drugim tudi na novo opredeljuje pojem hujšega prekrška in razširja pooblastila cestninskih nadzornikov, ki imajo po novem možnost izločanja tovornjakov iz prometa.
Za zaostritev kazni za prometne prekrškarje so se sicer v vladi odločili po tragediji na Slovenčevi cesti v Ljubljani maja letos, ko je vinjen voznik, ki je bil tudi brez vozniškega dovoljenja, do smrti povozil dve dekleti. Državni zbor je novelo potrdil 15. julija.
Po uvedbi novele zakona precej več zasegov vozil
Ljubljana, 02. oktobra (STA) - Po uveljavitvi novele Zakona o pravilih cestnega prometa s 1. septembrom letos so policisti občutno povečali število zasegov vozil. V času od 1. do 28. septembra so zasegli 273 motornih vozil, v enakem lanskem mesecu pa je policija sicer zasegla 28 vozil, so pojasnili na generalni policijski upravi.
Po noveli zakona o pravilih cestnega prometa lahko policist med drugim vozilo zaseže, če vozniku prepove vožnjo, ta pa z njo kljub temu nadaljuje. Prav tako lahko policist vozilo zaseže, če je voznik v naselju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekoračitev hitrosti za več kot 30 kilometrov na uro ali če za volan sede voznik, ki ima prepoved vožnje. Policist lahko zaseže vozilo v še nekaterih drugih primerih, opredeljenih v noveli zakona.
Zaseženo motorno vozilo mora policija takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa do izdaje sodbe o prekršku vozilo hrani policija. Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila in jih pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik vozila prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.
Novela med drugim tudi na novo opredeljuje pojem hujšega prekrška in razširja pooblastila cestninskih nadzornikov, ki imajo po novem možnost izločanja tovornjakov iz prometa.
Za zaostritev kazni za prometne prekrškarje so se sicer v vladi odločili po tragediji na Slovenčevi cesti v Ljubljani maja letos, ko je vinjen voznik, ki je bil tudi brez vozniškega dovoljenja, do smrti povozil dve dekleti. Državni zbor je novelo potrdil 15. julija.
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Vse in še več
Prejel po e-mailu...
NADZOROVANA LIKVIDACIJA BANČNE POŠTENOSTI ALI NATEG, VREDEN OBČUDOVANJA
OBRAZEC ORGANIZIRANEGA ROPA
Imam prijatelja briljantnega uma. Je finančni analitik v neki svetovalni družbi in pogovor z njim je vselej podoben učni uri iz bančništva. Sedla sva h kavi, toda tema, nadzorovani stečaj Pro in Factor banke, je seveda zahtevala, da si naročiva dvojnega, škotskega.
»Torej«, je rekel, »najprej moraš vedeti, da Factor in Pro banka nikoli nista bili normalni banki. Probanka je na začetku sicer imela to ambicijo, odprla je celo nekaj šalterjev, mislim, da 14, toda po prihodu gospe direktorice in njenih stricev je tudi ta banka krenila po poti Factor banke«.
»In to je?«
»Oh, najlažje bi to poimenoval »virtualno mešetarjenje z denarjem«, z namenom, da se ta slednjič znajde v pravem žepu«.
»In kako je to potekalo? In zakaj danes likvidacija?«
»Ta načrt likvidacije bo verjetno največji nateg po ropu bank, ki ga je izpeljala RKC. Če pravim, da to nikoli nista bili normalni banki, namenjeni poslovanju z občani na šalterjih, mislim s tem, da sta bili že od vsega začetka namenjeni virtualnemu plenjenju. Potekalo pa je to plenjenje je na različne načine, saj so bili gospodje, in gospe, seveda, inovativni. Pokazal ti bom samo en izdelan obrazec, ki je bil uspešen v številnih primerih. Torej: Gospod (reciva: gospod J., da bova bliže dejstvom), gospod s solidnim političnim pedigrejem, pride k gospe direktorici in pove, da potrebuje 15 mio evrov posojila. Rabi jih za nakup nepremičnin in v garancijo ponudi vpis hipoteke na nepremičnine, ki jih bo kupil. Pokaže cenitev (ki jo je izdelal njegov prijatelj), po kateri so nepremičnine vredne 25 mio evrov, in predpogodbo o nakupu.
Gospod seveda takoj dobi posojilo. Ker želi postati »prijatej banke in prvorazredni vlagatelj«, takoj odpiše 3 mio in jih kot depozit »vloži«, torej pusti v banki. Ko hoče realizirati pogodbo o nakupu, »presenečen« ugotovi, da je na nepremičnine vpisan zemljiški dolg. Razdre pogodbo in toži prodajalca za vrnitev kupnine, ki jo sicer nikoli ni plačal. Vse teče po dogovoru. Gospod ima denar. Banka je opravila uspešno transakcijo: pridobila je depozit, dala je posojilo, v rokah ima (ponarejeno) cenitev vrednosti nepremičnin in potrdilo o dovoljenem vpisu hipoteke. Na tej podlagi banka lahko najame mednarodno posjilo, direktorica pa si izplača nagrado.
Za pravdo o nevplačani kupnini bodo odvetniki poskrbeli, da bo zastarala. Ker pa posojilojemalec ne more vračati posojila, ga reprogramira. Kar banka svojemu pomembnemu depozitarju seveda odobri brez prigovorov. In posojilojemalec potegne črto: 3 mio depozita, 2 mio stroškov za cenilca in odvetnike, čistih 10 mio operativnega kapitala.
In zdaj pride češnja na torti: ker g Jazbec prepriča politiko, da mora država garantirati izplačila vlog oz depozitov (oz sprejeti metodo »nadzorovanega prenehanja poslovanja bank«), zdaj g. J zahteva vračilo 3 mio, ki jih dejansko nikoli ni vplačal! In ima vse pravne argumente, da jih bo dobil!«
IN KAJ SE BO ZGODILO?
»Nič. Če bi bila to Amerika, bi takoj blokirali premoženje vsem članom uprave in članom nadzornih svetov, njih pa poslali v preiskovalni pripor. Ponudili bi jim visoko varščino, z dogovorom, da jim v primeru, da zbrišejo, ne zapade samo varščina, ampak ostane premoženje blokirano do konca sodnega postopka. Nato bi te virtualne vlagatelje povprašala po izvoru denarja in plačilu davkov. Seveda ga niso plačali, saj se ta denar ni nikoli pokazal na njihovem računu kot prihodek.
Toda mi nismo Amerika, naš kapitalizem ima še vse znake dogovorne ekonomije in tovarišijskega poslovanja, levega in desnega in navzkrižnega. Plenilci se ne ločijo po ideologiji, temveč po uspešnosti. In zvezah, ki to uspešnost zagotavljajo. Ker so med uspešnimi posojilojemalci vsaj tri kronane glave slovenske politike, 4 prosluli odvetniki (ne vsi 4 za svoj račun!) in nekaj politično nevtralnih podjetnikov, ni druge možnosti, kot »nadzorovan stečaj«. In to prej, kot bo začela delovati evropska finančna unija, da se v slovenskem prostoru slučajno ne pojavijo imena teh uspešnih posojilojemalcev«.
»Kaj pa, če bi ta imena bi zahtevali že zdaj«.
»Ne, hranilne vloge in bančno poslovanje so zasebna stvar. Celo Nataša bi morala v svoji pravičniški vnemi zavrniti vsakega, ki bi zahteval obelodanjanje imen teh falotov«.
»Toda bančniki trdijo, da niti v Factor niti v Pro banki ni pomembno število depozitarjev ou »varčevalcev« z vlogami nad 100.000 evri«:
»Danes. Večje srake so odletele in odnesle, kar se je odnesti dalo, torej večje vloge, saj niso povsem verjele, da bo uspela prevara, imenovana »nadzorovani stečaj«. Odnesli so torej vloge (pravzaprav so prav s tem povzročili sesutje bank!), pustili pa nekajkrat reprogramirane in nevračane dolgove. O njih pa je takointako pomanjkljiva in selekcionirana dokumentacija, kar je slovenska posebnost«.
»Je to splošen obrazec?«
»Definitivno: Spomni se priročnega požara na Kmetijskem ministrstvu pred leti, ko je EU zahtevala podatke, kdo vse je dobil kmetijske subvencije. Ali vloma v Prometno ministrstvo in kraje sedmih računalnikov, ko so začeli iskati odgovor na vprašanje, kdo ponareja zapisnike. Mislim, da bi lahko potegnili tudi paralelo med zamenjavo direktorja na Dursu in »osiromašenim«, bolje rečeno, selekcioniranim spiskom davčnih dolžnikov. Da o »korigiranju« podatkov v spisku »Udba.net« sploh ne govorimo, to je že stara zgodba. Sploh pa, ali nisi tudi ti v enem zadnjih blogov, ko si pisal, kako sanjaš Bratuškovo, pisal o tem, kako ji nek Andrej pred nosom sežiga bančne dosjeje? Tisto je bila žebljica na glavico!«
KAJ LAHKO STORIMO?
»Pravzaprav nič, dokler se v osnovi ne zamenja večji del slovenske politične nomenklature in sistem njihovega nominiranja«.
»Je tako hudo?«
»Še huje. Ne gre samo za tiste, ki so kontaminirani, gre tudi za tiste, ki so prestrašeni ali naivni. Tudi, če slutijo, kaj se dogaja, tiščijo glavo v pesek. Oglasijo se šele potem, in še to samo nekateri, ko postanejo priročni, ponavadi vnaprej določeni krivci za vse«.
»Kot npr. g Krašovec v znani cerkveni plenilski zgodbi?«
»Da, seveda. Ali pa priročno umrejo, če obstoji nevarnost, da postanejo kronske priče, kot v naših patriotskih igrah«.
»Kaj pa vstajniške zahteve? Kakšna je lahko njihova vloga?«
»Ah, tudi to je slovenska folklora. Sicer pa, kdo pa pravi, da so tisti, ki po ulicah kričijo »ujemite tatu«, zares pošteni? Mogoče samo niso imeli priložnosti, da bi kaj pomembnega zdrpnili. Zame je tisti, ki ponaredi potne stroške za 300 evrov, enak lump, kot tisti, ki »odtuji« 3 mio. Razlika ni v značaju, temveč v dosegu!«
»Hočeš reči, da sužnji ne sanjajo svobode, temveč to, da bi postali gospodarji? Da so vstajniki neuspešni zato, ker ne želijo spremeniti sistema, temveč le zamenjati »pokvarjene«?«
»V glavnem. Večino ostalega je literatura. Saj si bral, da je po tej krizi v ZDA bogati sloj, ki predstavlja en odstotek vsega ameriškega prebivalstva, svoj delež bogastva povečal skoraj za četrtino!«
NADZOROVANA LIKVIDACIJA BANČNE POŠTENOSTI ALI NATEG, VREDEN OBČUDOVANJA
OBRAZEC ORGANIZIRANEGA ROPA
Imam prijatelja briljantnega uma. Je finančni analitik v neki svetovalni družbi in pogovor z njim je vselej podoben učni uri iz bančništva. Sedla sva h kavi, toda tema, nadzorovani stečaj Pro in Factor banke, je seveda zahtevala, da si naročiva dvojnega, škotskega.
»Torej«, je rekel, »najprej moraš vedeti, da Factor in Pro banka nikoli nista bili normalni banki. Probanka je na začetku sicer imela to ambicijo, odprla je celo nekaj šalterjev, mislim, da 14, toda po prihodu gospe direktorice in njenih stricev je tudi ta banka krenila po poti Factor banke«.
»In to je?«
»Oh, najlažje bi to poimenoval »virtualno mešetarjenje z denarjem«, z namenom, da se ta slednjič znajde v pravem žepu«.
»In kako je to potekalo? In zakaj danes likvidacija?«
»Ta načrt likvidacije bo verjetno največji nateg po ropu bank, ki ga je izpeljala RKC. Če pravim, da to nikoli nista bili normalni banki, namenjeni poslovanju z občani na šalterjih, mislim s tem, da sta bili že od vsega začetka namenjeni virtualnemu plenjenju. Potekalo pa je to plenjenje je na različne načine, saj so bili gospodje, in gospe, seveda, inovativni. Pokazal ti bom samo en izdelan obrazec, ki je bil uspešen v številnih primerih. Torej: Gospod (reciva: gospod J., da bova bliže dejstvom), gospod s solidnim političnim pedigrejem, pride k gospe direktorici in pove, da potrebuje 15 mio evrov posojila. Rabi jih za nakup nepremičnin in v garancijo ponudi vpis hipoteke na nepremičnine, ki jih bo kupil. Pokaže cenitev (ki jo je izdelal njegov prijatelj), po kateri so nepremičnine vredne 25 mio evrov, in predpogodbo o nakupu.
Gospod seveda takoj dobi posojilo. Ker želi postati »prijatej banke in prvorazredni vlagatelj«, takoj odpiše 3 mio in jih kot depozit »vloži«, torej pusti v banki. Ko hoče realizirati pogodbo o nakupu, »presenečen« ugotovi, da je na nepremičnine vpisan zemljiški dolg. Razdre pogodbo in toži prodajalca za vrnitev kupnine, ki jo sicer nikoli ni plačal. Vse teče po dogovoru. Gospod ima denar. Banka je opravila uspešno transakcijo: pridobila je depozit, dala je posojilo, v rokah ima (ponarejeno) cenitev vrednosti nepremičnin in potrdilo o dovoljenem vpisu hipoteke. Na tej podlagi banka lahko najame mednarodno posjilo, direktorica pa si izplača nagrado.
Za pravdo o nevplačani kupnini bodo odvetniki poskrbeli, da bo zastarala. Ker pa posojilojemalec ne more vračati posojila, ga reprogramira. Kar banka svojemu pomembnemu depozitarju seveda odobri brez prigovorov. In posojilojemalec potegne črto: 3 mio depozita, 2 mio stroškov za cenilca in odvetnike, čistih 10 mio operativnega kapitala.
In zdaj pride češnja na torti: ker g Jazbec prepriča politiko, da mora država garantirati izplačila vlog oz depozitov (oz sprejeti metodo »nadzorovanega prenehanja poslovanja bank«), zdaj g. J zahteva vračilo 3 mio, ki jih dejansko nikoli ni vplačal! In ima vse pravne argumente, da jih bo dobil!«
IN KAJ SE BO ZGODILO?
»Nič. Če bi bila to Amerika, bi takoj blokirali premoženje vsem članom uprave in članom nadzornih svetov, njih pa poslali v preiskovalni pripor. Ponudili bi jim visoko varščino, z dogovorom, da jim v primeru, da zbrišejo, ne zapade samo varščina, ampak ostane premoženje blokirano do konca sodnega postopka. Nato bi te virtualne vlagatelje povprašala po izvoru denarja in plačilu davkov. Seveda ga niso plačali, saj se ta denar ni nikoli pokazal na njihovem računu kot prihodek.
Toda mi nismo Amerika, naš kapitalizem ima še vse znake dogovorne ekonomije in tovarišijskega poslovanja, levega in desnega in navzkrižnega. Plenilci se ne ločijo po ideologiji, temveč po uspešnosti. In zvezah, ki to uspešnost zagotavljajo. Ker so med uspešnimi posojilojemalci vsaj tri kronane glave slovenske politike, 4 prosluli odvetniki (ne vsi 4 za svoj račun!) in nekaj politično nevtralnih podjetnikov, ni druge možnosti, kot »nadzorovan stečaj«. In to prej, kot bo začela delovati evropska finančna unija, da se v slovenskem prostoru slučajno ne pojavijo imena teh uspešnih posojilojemalcev«.
»Kaj pa, če bi ta imena bi zahtevali že zdaj«.
»Ne, hranilne vloge in bančno poslovanje so zasebna stvar. Celo Nataša bi morala v svoji pravičniški vnemi zavrniti vsakega, ki bi zahteval obelodanjanje imen teh falotov«.
»Toda bančniki trdijo, da niti v Factor niti v Pro banki ni pomembno število depozitarjev ou »varčevalcev« z vlogami nad 100.000 evri«:
»Danes. Večje srake so odletele in odnesle, kar se je odnesti dalo, torej večje vloge, saj niso povsem verjele, da bo uspela prevara, imenovana »nadzorovani stečaj«. Odnesli so torej vloge (pravzaprav so prav s tem povzročili sesutje bank!), pustili pa nekajkrat reprogramirane in nevračane dolgove. O njih pa je takointako pomanjkljiva in selekcionirana dokumentacija, kar je slovenska posebnost«.
»Je to splošen obrazec?«
»Definitivno: Spomni se priročnega požara na Kmetijskem ministrstvu pred leti, ko je EU zahtevala podatke, kdo vse je dobil kmetijske subvencije. Ali vloma v Prometno ministrstvo in kraje sedmih računalnikov, ko so začeli iskati odgovor na vprašanje, kdo ponareja zapisnike. Mislim, da bi lahko potegnili tudi paralelo med zamenjavo direktorja na Dursu in »osiromašenim«, bolje rečeno, selekcioniranim spiskom davčnih dolžnikov. Da o »korigiranju« podatkov v spisku »Udba.net« sploh ne govorimo, to je že stara zgodba. Sploh pa, ali nisi tudi ti v enem zadnjih blogov, ko si pisal, kako sanjaš Bratuškovo, pisal o tem, kako ji nek Andrej pred nosom sežiga bančne dosjeje? Tisto je bila žebljica na glavico!«
KAJ LAHKO STORIMO?
»Pravzaprav nič, dokler se v osnovi ne zamenja večji del slovenske politične nomenklature in sistem njihovega nominiranja«.
»Je tako hudo?«
»Še huje. Ne gre samo za tiste, ki so kontaminirani, gre tudi za tiste, ki so prestrašeni ali naivni. Tudi, če slutijo, kaj se dogaja, tiščijo glavo v pesek. Oglasijo se šele potem, in še to samo nekateri, ko postanejo priročni, ponavadi vnaprej določeni krivci za vse«.
»Kot npr. g Krašovec v znani cerkveni plenilski zgodbi?«
»Da, seveda. Ali pa priročno umrejo, če obstoji nevarnost, da postanejo kronske priče, kot v naših patriotskih igrah«.
»Kaj pa vstajniške zahteve? Kakšna je lahko njihova vloga?«
»Ah, tudi to je slovenska folklora. Sicer pa, kdo pa pravi, da so tisti, ki po ulicah kričijo »ujemite tatu«, zares pošteni? Mogoče samo niso imeli priložnosti, da bi kaj pomembnega zdrpnili. Zame je tisti, ki ponaredi potne stroške za 300 evrov, enak lump, kot tisti, ki »odtuji« 3 mio. Razlika ni v značaju, temveč v dosegu!«
»Hočeš reči, da sužnji ne sanjajo svobode, temveč to, da bi postali gospodarji? Da so vstajniki neuspešni zato, ker ne želijo spremeniti sistema, temveč le zamenjati »pokvarjene«?«
»V glavnem. Večino ostalega je literatura. Saj si bral, da je po tej krizi v ZDA bogati sloj, ki predstavlja en odstotek vsega ameriškega prebivalstva, svoj delež bogastva povečal skoraj za četrtino!«
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Vse in še več
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Vse in še več
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Vse in še več
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See