Ta vikend je bil kar "maratonski" po bazarju v soboto (kjer me je vse bolelo samo ko sem moral stati pri miru :/), še nedelja.
Po 4 urah spanja, pot cca 600km tja in nazaj v Ferraro na maraton.
In tam, dobrodšlica "svežega vremena", močnega vetra in radodarnega močenja dežja.
Utrujen, poškodovan živec v levem stegnu (boli kot 100 mater) nisem snedel besede. In pretekel najtežji tek in najtežji maraton.
Kljub vsem težavam pretekel 42,195km, v izjemno hostile pogojih in slabši pripravljenosti in poškodbi. Vendar vesel, da kar sem rekel, nisem odstopil (lahko bi doma ostal, lahko bi preprosto presedlal na polovčko, s kar smotano bolečino in poškodbo se spravit na štart) In na razcepu, kjer se deli na 21km in na 42km je tako mikalo zaviti levo proti 21km, vendar je redarka videla rdečo štartno številko(za maratonce) in pokazala proti naravnost. In klinc, če sem rekel, da bom, bom

Pot je bila mokra, mrzla, pihalo da je še mene premetavalo, zaradi "prenosa" in spremembe teka zaradi poškodbe, trpel hude krče na notranjosti stegen. Čas ni nič za pohvalit, če ga gledaš kot čas, vendar na vse skupaj izredno zadovoljen (4:19:32 - kar je cca 27min slabši od lani, ko sem bil 100x bolje pripravljen).
Čas, ki sem si ga zastavil je bil (4:15-4:20) in ne morem verjet, da sem se lahko dobro ocenil - seveda upal da če bo šlo pod 4 majka!
Vendar je bilo vreme zelo velik dejavnik, trasa izredno lepa in ravna... samo kaj ko je prsni veter znal zabremzati tudi do 30-40 sekund na km! (toliko kap s šiltom na trasi ležat nisem videl še nikoli na tekmi - jih je veter odpihal tekačem z glav, tekačem se pa očito ni dalo vračat nazaj tudi po 5-10 metrov

)
ma bilo je zanimivo in toliko podrobosti, zanimivosti, da bi še lahko nalagal
Tako, zdaj grem počivat, če komu ne odgovorim hitro na kakšen mail ali ZS verjetno (zasluženo) počivam...