Na slovensko javnost se kot uredniki večjih slovenskih medijev obračamo s pismom, ker se zavedamo pomembnosti in kritičnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije novega koronavirusa. Smo sredi globalne zdravstvene, socialne, gospodarske krize generacije, pa naj gre za zdravnike, zdravstvene delavce, politike in druge odločevalce ali novinarje in urednike. V resnici gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo. Spopad z virusom in "zmaga" nad nečem, kar se je še mesece nazaj zdelo tako rekoč nepredstavljiva lekcija iz zgodovinskih učbenikov, kot fikcija iz prihodnosti, ki naj ne uide iz znanstveno-fantastičnih filmov, je lahko le kolektivna akcija družbe. Je naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga. Če kdaj, se moramo biti sedaj sposobni pogovarjati in pogovoriti o sebi, sicer bodo posledice strašljive in bodo nepopravljivo prizadele generacije, ki prihajajo.
Mediji, novinarji in uredniki, ki v njih delamo, in drugi soustvarjalci medijskih vsebin se svoje vloge, odgovornosti z vso globino in brutalnostjo krize zavedamo in v skladu s tem opravljamo in bomo opravili naš del naloge. Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci prek različnih medijskih kanalov, vsebinskih formatov in žanrov lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19.
Naj pri tem najprej poudarimo, da smo mediji ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti: s postavljanjem vprašanj sogovornikom, četudi za nosilce moči neprijetnih, smo ji dolžni podati celostne, relevantne informacije, dogodke pa obenem umeščati v širši kontekst, ga pojasnjevati. Pri tem odgovore intenzivno iščemo pri stroki, v stampedu lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij, ki nimajo nobene znanstvene osnove, vztrajamo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. Za nas šteje le resnica. Osveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih vprašljivih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo. Prepričani smo, da smo ga v zadnjih mesecih opravili dobro, po najboljših močeh.
Zavedamo se, da se v marsičem na razmere, v katerih smo, doslej nismo mogli v celoti pripraviti, gre za situacijo, ki v modernem času nima enakovredne primerjave. Zavedamo se, da so zato potrebni tudi izjemni in nemalokrat izjemno boleči ukrepi, ki posegajo v naša življenja in celo civilizacijske pridobitve, v pravice in svoboščine demokratičnih ureditev na doslej nezamisljiv način. Drži, da neprijetne odločitve sprejemajo mnoge države po vsem svetu. V tem nismo nikakršna izjema. Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del »nove normalnosti«: v nivoju komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo.
Namesto iskanja krivcev, pri čemer smo pri nas v zadnjih tednih še posebej intenzivno na tapeti neresničnih obtožb ravno mediji, v primerljivih demokratičnih državah vladajoči poteze, odločitve, ukrepe večinoma konsistentno, strpno in razumljivo utemeljujejo in usklajeno osmišljajo. Redkokje oblasti tako intenzivno posegajo na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze, navkljub deklarativni osredotočenosti prav na spopadanje s krizo. In nenazadnje, redkokje v EU so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade. Seznam vseh tovrstnih incidentov - ti so po našem mnenju prebili vse meje sprejemljivega ne koristijo nikomur, razen morda zelo partikularnim političnim interesom - je dokumentiran in o njih so bile obveščene tudi vse reprezentativne in relevantne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki je bilo ena od ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve.
Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbo uničujoče: takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov. Mediji smo krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti, dolgo časa vzdrževanega nestrateškega in neodgovornega medijskega lastništva, evropsko neprimerljive, zastarele medijske zakonodaje, finančnih in kadrovskih zagat. V takšnih razmerah pritiski oblasti, s katerimi se nas večina sooča tedensko, če že ne dnevno, predstavljajo dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo. Ne bežimo pred kritiko, tudi ostro ne, ne zanikamo, da delamo tudi napake.
Kriza je razkrila in razgalila marsikaj, še bolj pa je poudarila neizpodbitno dejstvo: da državljani kakovostno novinarstvo potrebujejo in sodeč po raziskavah po njem tudi intenzivno posegajo. Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo vedenje, razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti in žal nemalokrat smrtonosnosti bistveno slabše. Ne kriza ne karkoli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij.
Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Celotno energijo in čas, ki jih predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje s krizo. To bi moral biti cilj vlade. Je pa v interesu vseh nas, kot družbe.
Odgovorni uredniki medijev:
Matija Stepišnik, Večer
Manica J. Ambrožic, Informativni program TV Slovenija
Bojan Budja, Delo, Slovenske novice
Mojca Petric Bužan, Regionalni TV program, RTV center Koper – Capodistria
Nejc Jemec, Drugi program Radia Slovenija, Val 202
Tomaž Karat, Regionalni TV program, RTV center Maribor
Silva Križman, Primorske novice
Miran Lesjak, Dnevnik
Robert Levstek, Radio Maribor
Goran Obrez, Ekipa SN
Gregor Peternel, Športni program TV Slovenija
Danijel Poslek, Prvi program Radia Slovenija
Darko Pukl, Radio Si
Grega Repovž, Mladina
Simon Rosc, Svet24
Andrej Šavko, Radio Koper
Silvester Šurla, Reporter
Barbara Štrukelj, Slovenska tiskovna agencija (STA)
Tatjana Tanackovic, Nedeljski dnevnik
Vanja Vardjan, Razvedrilni program TV Slovenija
Matej Venier, ARS – 3. program Radia Slovenija
Re: Družbene anomalije: fašizem
Posted: 28.10.2020 9:33:51
by ninel
𝗠𝗼𝗷𝗲 𝘁𝗲𝗹𝗼, 𝗺𝗼𝗷𝗮 𝗶𝘇𝗯𝗶𝗿𝗮!
28. 10. 2020
Ustavno sodišče na Poljskem je prejšnji teden presodilo, da je splav prepovedan tudi v primeru razvojnih nepravilnosti zarodka. Poljska je s tem skoraj popolnoma prepovedala splav. Splav bo po novem torej dovoljen le še v primeru posilstva, incesta ali če bo ogroženo življenje matere. Lani je bilo na Poljskem kar 98 odstotkov od 1.100 legalno izvedenih splavov opravljenih iz razloga, ki je bil prejšnji teden prepovedan na osnovi ustavne pravice do življenja. Četrtkova odločitev tako v praksi pomeni dokončno prepoved splava in totalen nadzoro države nad ženskim telesom.
Za spremembo zakonodaje se je zavzela vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS). Na ustavno sodišče - kamor so sami imenovali večino sodnikov - so naslovili zahtevo za presojo ustavnosti zakona, ki pravzaprav že od leta 1993 prepoveduje splav in je po novem očiščen skoraj vseh izjem. PiS so na oblasti od leta 2015 in od takrat dalje brezsramno napadajo ženske pravice. Njihovi voditelji so znani po konzervativni politiki, omalovaževanju feminizma in javni diskreditaciji boja proti nasilju nad ženskami. Spomnimo na nedavne klice k odstopu od Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, ki so ga na poziv poljskih kolegov podprli tudi nekateri politiki SDS. Delo organizacij, ki se bojujejo za pravice žensk, pa v vladajoči stranki označujejo za bogoskrunsko razkrajanje družine in tradicionalnih vrednot.
Doslej so na Poljskem letno izvedli okoli 2.000 zakonitih splavov, od tega večino prav zaradi deformacij zarodka. A po ocenah skupin za pravice žensk je dejanskih splavov okoli 200.000 na leto, bodisi nezakonitih bodisi gredo ženske v tujino. Ženske na Poljskem nimajo ustreznega dostopa do kontracepcije in popolnoma nezadostno podporo pri soočanju z družinskim in spolnim nasiljem.
Vse od četrtkove sodbe dalje potekajo na ulicah Poljske množični protesti, s katerimi policija obračunava s solzilcem in nasiljem.
Obdobje gospodarske krize je na Poljskem velik del prebivalstva pognalo v roke desnici. Občutki strahu ter izgube varnosti in stabilnosti, ki jih kriza proizvaja, predstavljajo ploden teren za konservativne in nacionalistične politike. Ti kažejo s prstom na marginalizirane skupine, pa naj gre za ženske, begunce ali istospolno usmerjene.
S tem zakrivajo dejstvo, da ne znajo ponuditi ljudem ničesar, razen strašenja pred drugačnim in nazadovanja v preteklost. Zato sta boja za spremembo sistema in zaščito marginaliziranih neločljivo povezana. Če ne bomo stopili danes na stran preganjanih, se lahko jutri tudi sami znajdemo na njihovem mestu. In dokler bomo živeli v sistemu, ki ne more biti drugačen kot globalno neenak in socialno nepravičen, ne bo iskanja in preganjanja tarč nikoli zares konec.
(Levica)
Re: Družbene anomalije: fašizem
Posted: 28.10.2020 10:12:13
by ninel
Zloraba stripovskih junakov v politične namene
Poljska režimska “pro life" aktivistka Kaja Godek je na fejsu objavila pogovor s sinom
o tem, kako sedaj "končno ni več dovoljeno ubijati majhnih Muminov."
Od podjetja avtorice Muminov - Tove Jansson je dobila sporočilo, da ne dovoljujejo
uporabe Muminov v politične namene in da je za Janssonovo svoboda izbire v njenem
življenju in umetnosti predstavljala eno najpomembnejših vrednot in vodil v življenju.
Re: Družbene anomalije: fašizem
Posted: 28.10.2020 11:06:06
by ninel
Re: Družbene anomalije: fašizem
Posted: 28.10.2020 11:33:12
by macon
Razumeli smo.
Ko rečeš nekaj levičarju, je to nedopusten napad na demokracijo, širjenje sovraštva in nestrpnosti, šovinizem in ksenofobija, populizem, fašizem, represija in diktatura. Ko govorijo levičarji, je to napredno, evropsko, demokratično, zavzemanje za obče dobro, resnica in sama resnica, kritična misel, pravično in strpno.
V resnici bi pa po vseh državah EU brez izjeme uredniki osrednjih medijev pretežno hodili po sodiščih zaradi vse sovražnosti, zaničevanja in laganja, ki se ga gredo, marsikateri medij bi pa po privatnih tožbah moral plačati take zneske, da bi propadel. Ampak to je slovenska režimska stvarnost: psi lajajo, ker računajo, da jih bo režimska veja v pravosodju zaščitila.
Dejstvo je, da so srali po vseh proticoronskih ukrepih vlade, vse je represija, diktatura in fašizem. Medtem v državah za katere jim niti na pamet ne pade, da bi o njih lajali, kako represivne, nedemokratične in fašistične so (Italija, Nemčija, Francija) protestnike razganjajo s solzilcem, vodnimi topovi in pendreki.
"Ni dvoma, v instalaciji rdeča barva želi simbolizirati kri, druge semantične možnosti verjetno odpadejo. Toda na tej točki,
ki je ključna, se interpretativne možnosti razidejo: prav nobenega indica ni, da bi začetni avtorski smisel uporabe simbola
lahko razumeli kako drugače kot namig na masaker, ki ga po mnenju avtorjev instalacije ministrstvo s svojimi dekreti, ki jih
simbolizirajo pisala, izvaja nad kulturo. Ki doživlja, kar aktiv zapiše v spremnem dopisu, vedno nova ponižanja, nenehne
obračune in deložacije, nazadnje tisto na Metelkovi 6. In zaradi česar kulturniki v obupu kličejo k samoobrambi in odporu."
"Ni dvoma, v instalaciji rdeča barva želi simbolizirati kri, druge semantične možnosti verjetno odpadejo. Toda na tej točki,
ki je ključna, se interpretativne možnosti razidejo: prav nobenega indica ni, da bi začetni avtorski smisel uporabe simbola
lahko razumeli kako drugače kot namig na masaker, ki ga po mnenju avtorjev instalacije ministrstvo s svojimi dekreti, ki jih
simbolizirajo pisala, izvaja nad kulturo. Ki doživlja, kar aktiv zapiše v spremnem dopisu, vedno nova ponižanja, nenehne
obračune in deložacije, nazadnje tisto na Metelkovi 6. In zaradi česar kulturniki v obupu kličejo k samoobrambi in odporu."
Tem ljudem se ni zgodilo nič. Noben jim ni vzel denarja, nihče jih ni izselil. Ob namigu na karkoli za njih neprijetnega kričijo kot, da jih pretepajo in mučijo. Permisivni razvajenčki navajeni, da jim vse dobro avtomatsko pripada, ker so vendar kulturna elita.
Policija in tožilstvo bi morala nemudoma ukrepati ter aretirati kulturnike za inštalacijo pa naj lepo razlagajo mlake krvi. Te stvari je treba vzeti skrajno resno, ker odkrito pozivajo kakega butlja k nasilnemu dejanju. Več je takega izražanja sovraštva, bolj sigurno bodo sledila nasilna dejanja.
Razlaga, da mlake krvi pomenijo, da teh šest ljudi jemlje kri kulturnikom iz postavitve ni jasna oziroma je prva in očitna konotacija, da je to kri teh šestih ljudi. Namreč imamo mizice in stolčke in imena na listkih ter po njih mlake krvi- ti predmeti in oznake neposredno predstavljajo ministra in sodelavce. Kri njihovih "žrtev" bi se izlivala nekje drugje, ne po pisarniških mizah in pisarniških stolih "krivcev". Uradniški storilci so vedno čisti.
Ampak preveč bi bilo pričakovati od inštalaterjev, da bi to zmogli najprej premisliti in potem še pokazati.
Protestna akcija Levice za pravico žensk do lastnega telesa z obešalniki
(saj vsi vemo, zakaj se uporabljajo!) na poljskem veleposlaništvu v Ljubljani.
Smrt fašizmu, svobodo narodom od Baltika do Jadrana!
Re: Družbene anomalije: fašizem
Posted: 28.10.2020 22:08:41
by macon
ninel wrote: 28.10.2020 16:16:05
Protestna akcija Levice za pravico žensk do lastnega telesa z obešalniki
(saj vsi vemo, zakaj se uporabljajo!) na poljskem veleposlaništvu v Ljubljani.
Smrt fašizmu, svobodo narodom od Baltika do Jadrana!
Odlično. Pričakujem še protestne akcije Levice pred ambasadami vseh islamskih držav za pravico žensk do lastnega telesa. Potem pa še protest za pravico islamskih žensk do lastnega telesa v EU (proti burkam, proti dogovorjenim porokam, proti poročanju mladoletnic, proti obrezovanju, proti nasilju moškega dela njihovih skupnosti).
Ampak pričakovati načelnost od Levice je seveda utopija, ker jim ne gre za načelnost in pravice kogarkoli.
Smrt fašizmu se danes malo drugače tolmači, svobodo od levičarskih skrajnežev pa tudi vsi rabimo. Ena sama umobolnica ta levica.