Page 6 of 65
Posted: 10.08.2009 9:05:57
by BuDi
Kitajski domišljijski strip DevaShard bo kmalu zaživel v hollywoodskem filmu v slogu uspešnice Gospodar prstanov.
DevaShard je pritegnil zanimanje Hollywooda.
Filmska priredba stripa, ki zgodbo črpa iz starodavnih indijskih epov, pisanih v sanskrtu, bo stala 80 milijonov dolarjev (slabih 56 milijonov evrov). Avtorske pravice za filmsko priredbo stripa so odkupili CastleBright Studios, podružnica NBC Universal, je poročal časopis South China Morning Post.
Med režiserji, ki so pokazali zanimanje za projekt sta John Woo in Alfonso Cuaron. Slednji je režiral film Harry Potter in jetnik iz Azkabana. Soustanovitelj studiov CastleBright Jay Douglas je dejal, da so pravice za filmsko priredbo odkupili, zaradi izjemnosti stripa, prav tako pa menijo, da bo film, ki temelji na azijski mitologiji "naslednja prava stvar".
Do danes sta v 50.000 izvodih izšli dve številki DevaSharda. Strip je na prodaj v Hongkongu, jugovzhodni Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Tajnik hongkonške Federacije za stripe in animirane filme Alan Wan Siu-lun, je dejal, da je izkušnja DevaSharda redka za strip lokalnega izvora in kaže, da Hongkong skriva globalni umetniški potencial. Upamo, da bo posel z DevaShardom spodbudil hongkonške veljake, da razmislijo o pomenu promoviranja lokalnih umetnikov v tujini ter o podpori mestne ustvarjalne industrije, je še povedal.
http://www.devashard.com/
http://en.wikipedia.org/wiki/Devashard
Posted: 17.08.2009 8:14:34
by BuDi
Snoopy za nekaj sto milijonov dolarjev
Je strip lahko posel?
Avtorji stripov pri nas težko (pre)živijo le od risanja stripov, Charles Schulz, avtor znamenitega Snoopyja, pa je v nekaj desetletjih, tudi od avtorskih pravic za risanke ter različne spominke in majice s stripovskim junakom Snoopyjem, zaslužil več sto milijonov dolarjev.
Stripovski junak Snoopy je avtorju Charlesu Schulzu predvsem s prodajo avtorskih pravic za risanke navrgel več sto milijonov evrov.
Schulz, avtor Peanuts (junak Snoopy), je ta strip več desetletij objavljal v nekaj tisoč časopisih hkrati po vsem svetu. Po navedbah Matjaža Bertonclja, stripovskega umetnika, je bil zelo donosen posel tudi Asterix (risarja Alberta Uderza in scenarista Reneja Goscinnyja), katerega vsak album v frankofonskem svetu izide v nekaj milijonih izvodov, ob tem pa avtor zasluži še s prodajo avtorskih pravic za celovečerne risanke in filme. "Marsikateri avtor pa je zaradi zelo slabih pogodb ostal skoraj brez finančne nagrade za svoje stripovske junake, ki so se razvili v izjemno uspešne franšize. Denimo avtorja Supermana, ki sta umrla v revščini, in Jack Kirby, avtor stripovskih superherojev iz šestdesetih let prejšnjega stoletja (Fantastic Four, Hulk, Spiderman)."
Pri nas skromni zaslužki
Sto evrov za stran stripa je v Sloveniji že dober zaslužek.
Stripovski avtorji se dolgo časa niso imeli za umetnike, razlaga Bertoncelj, zato so delali za majhen denar, pogosto celo anonimno, vse pravice za stripovske junake pa so imele založniške hiše. Zaslužki pri nas so majhni, pravi, sam vsega tudi ne objavi. "Delno za naš omejeni trg rišem zahtevnejše stripe (avtobiografske, abstraktne, črn humor). Naš trg zanimajo bolj kratke smešnice, pa stripi, povezani z aktualnim političnim dogajanjem, in stripi za mlajše bralce. Risarji so predvsem ilustratorji, manj avtorji stripov." Zaslužek? Več kot 100 evrov za stran stripa pri nas je že solidno.
Najbolj aktualni slovenski striparji so Tomaž Lavrič, avtor Diareje in dolgoletni ilustrator Mladine , najuspešnejši in najpomembnejši slovenski avtor zadnjih 25 let. Pred leti je prodrl na frankofonski trg, kjer so mu objavili okrog 10 stripovskih albumov, prejel pa je tudi nekaj nagrad.
Miki Muster, legenda
Legendarni so slovenski stripi Mikija Mustra (predvsem trojica Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik). V državah nekdanje Jugoslavije so bili (in so še), pravi Bertoncelj, zelo priljubljeni italijanski stripi založbe Bonelli (Zagor, Tex, Dylan Dog, Mister No) in Alan Ford. "Prve in dobro ohranjene številke srbske izdaje stripa Zagor dosegajo cene več sto evrov. Francoski avtor Bilal je pred nekaj leti za nekaj deset originalnih risb in strani na dražbi iztržil skoraj milijon evrov."
Strip.Art.Nica
Sandi Buch, lastnik trgovine s stripi Strip.Art.Nice: Ljubljanska trgovina s stripi je odprta pet let in pol. Striparji, pravi, pri nas ne morejo živeti samo od stripa, laže pa v ZDA, Italiji, Franciji, Belgiji in na Japonskem, dokaj dobro jim lahko gre tudi na Hrvaškem in v Srbiji.
Nekatere številke Zagorja in Alana Forda, navaja, dosežejo ceno okrog 50 evrov, zelo redko tudi 100 evrov. Stripov v Strip.Art.Nici se ne da izposoditi, so pa na izposojo v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, večjo izbiro pa imata tudi knjižnici v Velenju in Šoštanju.
Stripi in številke
* Stripe pogosto berejo moški, v povprečju stari okrog 30 let.
* Julijska plača lastnika Strip.Art. Nice je bila 753 evrov.
* Najvišjo ceno v nekdanji Jugoslaviji je dosegel strip Zagor, številka 4 iz serije LMS: 650 evrov.
* Založba Vale-Novak je letos izdala knjigo strip za najstnike Titeuf.
S čim vas je strip najbolj zasvojil?
Novica Mihajlović, novinar časnika Finance: »Zasvojil me je le Alan Ford s preprostim in učinkovitim jezikom. Je idealen junak za recesijske čase, ker zna položaj luzerja povzdigniti v nekaj dostojanstvenega. Njegov kolega Bob Rock vso bedo naredi zabavno, Broj Jedan pa z modrostjo v slogu: ‘Ko izgubi dobitak, dobije gubitak’ daje smisel boju za preživetje v tej bedi.«
Barbara Čeferin, lastnica Galerije Fotografija: »Legendarnega Zagora in Marka Steno sem v otroštvu prebirala, ker je stripe hlastal moj šest let starejši brat. Še vedno se spomnim kletvice ‘sto mu bubnjeva darkvudske šume’. Alan Ford je pa tako ali tako zakon.«
vir:
Finance
Posted: 17.08.2009 15:41:17
by jang
ni ravno Mark Stena ampak take malenkosti ne gre zamert

Posted: 17.08.2009 15:44:19
by TomDar
jang wrote:ni ravno Mark Stena ampak take malenkosti ne gre zamert

Ej, točno to sem napisal na njihov forum (sem gor prijavljen) in so mi očitno brisali (od enega fafel ali kaj je pa je prijelo ?!)
Tako, da mi je to padlo v uč, prav tako kot bubnjevi
Drugače fajn, da se spomnejo na stripe tudi v Financah. Lani če se prav spomnim ravno ob tem času, je bil članek o stripih (smo bili notri) tako da zgleda, finance ob času kislih kumaric, posežejo tudi po takih informacijah !
Posted: 19.08.2009 13:34:11
by macon
Omenil sem tudi Kolleja, stavek o Bilalu je rahlo iz konteksta.
Napisal sem, da pri nas ni razvit trg originalov tabel, naslovnic in risb. In navedel Bilala v ilustracijo razvitosti tega dela stripovskega tržišča (mislim, da je bilo okrog 900k evrov).
Mogoče še kaka malenkost. Pri Schulzu nisem dajal risank na prvo mesto za vir $$$, kot enega od njih.
Posted: 24.08.2009 15:00:53
by macon
Enostranski/ Večstranski, avtor Matjaž Bertoncelj
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042289840
Posted: 31.08.2009 18:30:50
by BuDi
Neverjetni Hulk in Miki Miška se združujeta
31.8.09
Walt Disney namerava za štiri milijarde dolarjev kupiti Marvel Entertainment
Walt Disney načrtuje nakup Marvel Entertainmenta . Za posel, ki bo v njegov katalog dodal filmske osebe, kot so Iron Man, Spider-Man in Fantastic Four, bo odštel štiri milijarde dolarjev, piše Reuters. Disneyju bodo filmi z omenjenimi junaki pomagali privabiti mlade moške, populacijo, ki trenutno najbolj zanima vlagatelje.
Gre za največjo medijsko kupčijo leta - takšno, ki bo združila Incredible Hulka (Neverjetni Hulk) in Miki Miško -, v času, ko se mediji soočajo z varčevanjem tako potrošnikov kot oglaševalcev.
vir: Finance
Ameriški medijski in zabaviščni koncern Walt Disney bo kupil podjetje Marvel Entertainment, za kar bo odštel okoli štiri milijarde ameriških dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Delničarji podjetja Marvel, ki se med drugim ponaša z liki X-Men, Fantastični štirje, Hulk in Iron Man, naj bi dobili 30 ameriških dolarjev za delnico in 0,745 Disneyevih delnic, sta po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sporočili podjetji.
Disney bo s prevzemom podjetja Marvel dobil pravice za uporabo več kot 5000 Marvelovih likov iz stripov. Posel morajo sicer potrditi še Marvelovi delničarji, še poroča dpa.
vir: STA
Posted: 22.09.2009 14:17:20
by BuDi
Ko strip zaživi tudi drugje
Prehod med stripom in umetnostjo
Strip in sodobna umetnost. Kakšne so povezave in ali je resnično lahko strip sodobna umetnost oziroma sodobna umetnost predstavljena kot strip?
V tej smeri so šle namere razstave Vraoum! v prostorih pariške fundacije Maison Rouge. Celotna razstava je poskušala približati in povezati velika imena sodobne likovne umetnosti z velikimi imeni stripa in prikazati, koliko se je (oziroma se) sodobna umetnost navdihovala pri tej veji ter ali je sploh še mogoče začrtati jasno mejo njima.
Umetnost in strip z enimi in istimi junaki
Pariška razstava je z razdelkom na devet tematskih sklopov zajela strip vse od njegovih začetkov (iz tega časa so znani Outcault, McCay, Saint Ogan, Herriman, McManus in drugi) do današnjih dni (Moebius, Druillet, Trondheim, Crumb, Gottlib), niso pa izpuščeni niti 'evropski klasiki' Hergé, Jacobs, Franquin, Peyo in Jijé ter Američani, kot so Alex Raymond, Will Eisner in Milton Caniff. Uporaba stripa v sodobni umetnosti se je začela v času pop-arta, torej v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je Warhol za svojega vzel Popaja, Lichenstein naslikal velikanske stripe, Keith Haring pa je seksualiziral Miki Miško. Med sodobnimi umetniki seveda ne gre pozabiti Jeffa Koonsa, Japonca Takašija Murakamija.
Podobno kot Andy Warhol si Murakami sposoja iz 'nizke' kulture in jo prodaja najboljšemu ponudniku iz krogov 'visoke umetnosti'. V nasprotju z Warholom pa Japonec svoje reinterpretiracije popularne kulture tudi 'vrača' na množično tržišče - v obliki majic, obeskov za ključe, podlag za miške in celo omejeno serijo torbic Louis Vuitton (ki so stale po več tisoč evrov).
Kratek pregled stripovskega ustvarjanja
Za prvi strip velja Yellow Kid (Rumeni deček), ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu World, napisal pa ga je Richard F. Outcoult. Rumeni deček je plešast, škrbast otrok, čigar pižama je rumene barve, njegovo okolje je ulica geta, kjer se potikajo prav tako nenavadni značaji, povečini prav tako otroci. Seveda iz ZDA prihajajo tudi Disneyjevi Miki Miška in njegova Mini, pa Racman Jaka in mnogi drugi, ki so z leti pogosto pristali v takšni ali drugačni umetniški preobrazbi.
V Evropi pa je med tistimi bolj znanimi stripi Tintin, "pogruntavščina" belgijskega umetnika Georgesa Remija - bolj znanega pod psevdonimom Hergé. Tintin pooseblja vsesplošne vrednote: večno mlad, pošten, neutrudljiv raziskovalni novinar se bojuje proti krivicam vseh vrst. Zaradi svojega dela potuje po vsem svetu, kar je očitno že iz naslovov epizod (Tintin v Kongu, Ameriki, Tibetu itd.), in opozarja na razmere na posameznih območjih.
Prav tako so se v zgodovino stripa neizbrisno zapisali Smrkci. Pisalo se je leto 1958, ko so se majhna modra bitja z belimi čepicami prvič pojavila v belgijskem stripu Spirou. Vendar takrat Smrkci še niso bili v središču pozornosti, saj so bili le "gostje" zgodbe o Johanu in Peewitu, ki je bila postavljena v čas srednjega veka. Oče Smrkcev, ob katerih so pozneje odraščale cele generacije otrok, je bil risar Pierre Culliford, znan pod psevdonimom Peyo, ki si je skupaj s prijateljem Franquinom zamislil tudi smrčji jezik.
L. Š.
Vir: MMC RTVSlo
Posted: 14.11.2009 12:41:09
by ninel
Na hrvaškem blogu
http://crtaniromani.blogspot.com/ je lestvica najboljših stripovskih založb in forumov za leto 2009 v Jugi.
Slovenski forum
striparna.com zavzama visoko
2. mesto

Posted: 14.11.2009 12:56:10
by jang
sem videl ja....... glede na to da je avtor vedno zelo kritičen in provokativen smo lahko še bolj ponosni na zelo laskavo oceno.
ga bodo pa razstrgali in popljuvali, samo da se zbudijo.... sicer mu je bil pa to tudi namen in on uživa v tem ko vrže kako kost

Posted: 15.11.2009 0:58:27
by marlowe
Ako tekst pretenduje da obuhvati i Srbiju pored Hrvatske, kako je moguce da se "po utjecaju" na visokom cetvrtom mestu pojavio Strip Agent koji je objavio 2 albumska izdanja i oko 50 kiosk izdanja Bonelijane, a nema Veselog cetvrtka koji je u istom periodu objavio 20ak albumskih izdanja i oko 100 kiosk izdanja Bonelijane. Da ne govorimo da nisu obradjeni Marketprint i System comics...
Posted: 15.11.2009 9:45:33
by jang
tudi
Risar je objavil več kot SA in še nekateri

Posted: 18.11.2009 20:39:58
by Nobody
danes praznuje Maček Muri 25let
Posted: 18.12.2009 16:04:25
by BuDi
Čakalnice. Namesto okraskov jih bodo krasili stripi.
Bi strip? Brž na postajo!
Vlak. Stipovski virus revije Stripburger bo tokrat raztresen po železniških postajah, kjer bodo v obliki čakalniških stripovskih razstav svoje vlakovne izkušnje z mimoidočimi delili Kaja Avberšek, Domen Finžgar, Matej Kocjan - Koco, Marko Kociper, Matej Lavrenčič, Matej Stupica in Andrej Štular. Hudomušni, spominski in refleksivni stripi bodo za nasmeh in kratek čas čakajočih skrbeli od danes do 15. januarja.
Stripi bodo krasili čakalnice v Trebnjem, Kranju, Ljubljani, Pivki, Postojni in Zidanem Mostu.
vir: Žurnal24
Posted: 23.01.2010 3:48:18
by BuDi
Umrl je eden izmed mojstrov "čiste linije" v stripu
Jacques Martin (1921-2010)
V Švici je v četrtek umrl 88-letni Jacques Martin, eden zadnjih iz skupine francosko-belgijskih risarjev 50. let, avtor stripov o Alixu in sodelavec pri knjigah o Tintinu.
Martin je za seboj pustil zavidljiv opus: navduševal se je nad zgodovinskimi risbami in oblikoval serije
Alix, Lefranc, Jhen, Arno, Keos, Lois in Orion, znane po svojih epskih junakih, natančni risbi in natančno raziskanem ter z dejstvi podkrepljenem zgodovinskem ozadju. V celoti so okrog 120 albumov z dogodivščinami različnih junakov prodali v 20 milijonih primerkov v najmanj 15 jezikih.
Začetki pod okriljem "bruseljske šole"
Jacques Martin se je rodil leta 1921 v Strasbourgu, umetnost je študiral v Belgiji, kjer je spoznal svojo poznejšo soprogo Monique in kjer sta se jima rodila hči Frederique in sin Bruno. Objavljati je začel leta 1946, v reviji Bravo in pod vzdevkom Marleb; takrat je bilo v njegovih ilustracijah še čutiti nekoliko naiven vpliv Hergéja. Od leta 1948 je objavljal v Journal de Tintin, ki sta ga umetniško urejala Hergé in Edgar P. Jacobs, slavna predstavnika "bruseljske šole", znane po "čisti liniji", realizmu in precizni potezi. (T. i. 'ligne claire' (jasna linija) danes velja za klasičen slog. 'Svoje zgodbe vidim kot filme. Nobene naracije, nobenih opisov, poudarek je na podobi,' je svojo filozofijo opisal Hergé. Tintinov nevtralni značaj (nekateri so ga opisali kot omlednega) je kontrast nadutosti, neumnosti in zlu, ki ga obdajajo.)
Studiem Hergé se je Martin priključil leta 1953 in z očetom Tintina sodeloval 19 let, a je ves čas iskal lasten slog. S pomočjo stripov je oživljal Rim v času Cezarja (Alix), stoletno vojno (Jhen), obdobje Napoleona (Arno) itd.
Prvemu albumu z junakom Alixom (Alix l'intrepide) je je sledilo še kakšnih trideset, med njimi so bili Le Sphinx d'or, Le dernier spartiate, Le fils de Spartacus in L'enfant grec. Okoli dvajset stripov je popisovalo dogodivščine novinarja Lefranca. Martin je dolga leta sodeloval tudi z Rogerjem Leloupom, ki je bil njegov pomočnik, pozneje pa je sam oblikoval strip Yoko Tsuno.
Po smrti francosko-belgijskega risarja Tibeta, očeta likov, kot sta Ric Hochet in Chick Bill ter zdaj še Jacquesa Martina, sta od nekdanjih stripovskih velikanov ostala še Michel Graton in Albert Weinberg, očeta Michela Vaillanta oziroma Dana Cooperja; prvi ima 86, drugi 87 let.

Moram priznat, da mi nič iz njegovega opusa ni znano na prvo žogo.