Page 39 of 246

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 23.08.2020 13:01:17
by BuDi
Na današnji dan, 23. avgusta 1939 je bil v Moskvi podpisan pakt Ribbentrop-Molotov.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 23.08.2020 14:39:06
by ninel
Na današnji dan, 23. avgusta 1942, se je z masovnim bombardiranjem začel nemški napad na Stalingrad,
ki je pomenil začetek konca Hitlerjeve Nemčije.

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 23.08.2020 15:30:25
by macon
Ne, operacija Citadela je bila začetek vojaškega poraza Nemčije, še bolj pa operacija Bagration.

Nemci so imeli popolni vpoklic šele leta 1943 (Sovjeti 1941.), Sovjeti pa pri Stalingradu okoli trikrat večje izgube in nikakršnih človeških rezerv. Ena bolj neumnih blodenj je, da so imeli Sovjeti več mož za vojsko, ker je bilo sredi 1942 okupiranega okoli 40% sovjetskega prebivalstva. Samo velik del nemške vojske je bil v zaledju in po celi okupirani Evropi, Sovjeti pa so imeli močno skrajšane preskrbovalne linije. Okoli 90% sovjetske vojske je bilo v času Stalingrada na vzhodni fronti, nemške pa 40%.

Glavni vojaški pomen Stalingrada je bil, da so imele hude izgube nemške koalicijske sile- Madžari, Romuni in Italijani, ki so imeli edini poleg Fincev samostojne armade. Poleg seveda propagandnega učinka, da Nemci niso osvojili mesta globoko v Rusiji.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 23.08.2020 20:33:44
by Poli 78
In kar nekaj Hrvatov je tudi pustilo svoje kosti v Stalingradu in na celi Vzhodni fronti. Pomoč Hitlerju iz ustaške paradržavice.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 23.08.2020 20:45:59
by ninel
Ustaški poročnik Marijan Ebner je v časopisu Hrvatski vojnik risal strip
"Stalingrad", ki se je že v drugem nadaljevanju pojavil pod novim, bolj
politično korektnim naslovom "Preko ruske stepe". :mrgreen:
Strip je ostal nedokončan, ker je Ebner maja 1945 pobegnil proti
Pliberku, kjer je tudi končal svoje življenje.

Image
Prva stran stripa.

Image
Zadnja stran stripa.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 23.08.2020 21:17:46
by macon
Poli 78 wrote: 23.08.2020 20:33:44 In kar nekaj Hrvatov je tudi pustilo svoje kosti v Stalingradu in na celi Vzhodni fronti. Pomoč Hitlerju iz ustaške paradržavice.
Hrvatov je bilo na vzhodni fronti dva ali tri tisoč, ena brigada se mi zdi.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 23.08.2020 23:45:01
by ninel
Intervju z vampirjem

V ponedeljek bo na prvem programu intervju z "osamosvojiteljem" (kot je naslov serije
intervjujev) Igorjem Bavčarjem, enem od glavnih krivcev zločinskega izbrisa več kot 25.000
prebivalcev Slovenije. Drugi krivci so še sekretar na MNZ Slavko Debelak, ki je podpisal depešo,
predsednik vlade Lojze Peterle in šef Demosa Jože Pučnik. In potem je tukaj še Janez Janša,
ki je vseskozi zagovarjal nezakoniti izbris ter z vsemi sredstvi preprečeval in zaviral popravo
krivic. Zaradi izbrisa (da drugih stvari sploh ne omenjam) bi si vsi zaslužili dosmrtni zapor!
Namesto tega pa jih gledamo v elitnem programu televizije.
Ko slišim besedo "osamosvojitelj", mi gre dobesedno na bruhanje!

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 24.08.2020 0:07:56
by ninel
Vlasta Jalušič z Mirovnega inštituta ob smrti Aleksandra Todorovića (1955 - 2014), neformalnega vodja izbrisanih.

O čem je sanjal Aco Todorović?

Primo Levi je do konca svojega življenja, ki ga je sklenil s samomorom, sanjal svojo izkušnjo Auschwitza. V ponavljajoči se nočni mori lagerja, kraja brez zunanjosti, so njegovo prejšnje življenje, njegova družina, vse, kar je eksistiralo izven taborišča, predstavljali le kratek predah, prevaro čutov, zgolj sanje, iz katerih se je prebujal brez konca z ukazom »vstani« v vseobsegajočo in edino realnost lagerja. Primo Levi je sicer kljub temu strašnemu bremenu žrtve, ki so jo v nacističnem lagerju eksterminacije popolnoma dehumanizirali, nasprotoval samomoru, ki ga je denimo Jean Améry videl kot edino dostojno rešitev iz takšne situacije. Iz niča se je v eksistenco in dostojanstvo dokopal z dolgoletnim pričanjem o instituciji taborišča izničenja, poskusil ga je doumeti in nas, ki tega strahotnega izkustva na srečo ne poznamo, opozoriti na kot ostrina noža tanko možnost za ohranitev posameznikovega dostojanstva. Toda v Potopljeni in rešeni je kljub temu zapisal, da so bili prav tisti, ki so bili najboljši, v taborišču potopljeni in torej niso ostali živi.

Po skoraj mesecu dni je javnost v Sloveniji izvedela, da je bil pogrešan Aleksandar-Aco Todorović, takoj nato pa, da je očitno umrl s svobodno odločitvijo, ali kot se temu reče v nemški varianti, da je izbral »Freitod« (svobodno smrt). Tisti, ki smo ga poznali, smo upali, da bo najden živ, a smo se hkrati bali, da je sprejel svojo zadnjo odločitev.

Aco je bil eden od 25.671 izbrisanih stalnih prebivalcev Slovenije. Toda reči, da je bil »eden od« je neskončno premalo, četudi je to postalo v zadnjih dvaindvajestih letih njegova glavna določitev. Najprej je res bil »samo« eden od anonimnih izbrisanih, tistih, ki jim je skupina znanih storilcev-oblastnikov nekaznovano odvzela tisto temeljno, kar morajo imeti človeška bitja, da bi lahko živela: namreč status osebe, ki ima pravico imeti pravice. Izbrisani so izgubili temelje svoje eksistence, lastnino, delo in dohodke, stanovanje, zdravstveno in socialno varstvo, možnost za šolanje, a hkrati so izgubljali tudi družine, prijatelje, zdravje, fizično in mentalno, ter, kar je najhujše, vzporedno so jim odrekali dostojanstvo. Tisti, ki so bili najbolj zaslužni za izbris, so ustvarili odbijače pred lastno odgovornostjo: za vse, kar se je zgodilo ali se ni zgodilo, so dolžili izbrisane same, jih delali za zločince, odpadnike, lenuhe, lažnivce in goljufe… Kljub pripravljanju ukrepov za odškodnine in posrednemu priznanju izbrisa z izstavljanjem odločb niso zalegle niti odločbe ustavnega niti sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, niti surova dejstva o zločinu izbrisa, ki smo jih raziskovalci in aktivisti izkopali izpod naplavin sistematičnih laži, ki so jih širili odgovorni. Izbrisanim se odgovorni niso opravičili, nihče ni priznal zločina, vsestransko zanikanje dogodka in prelaganje odgovornosti pa se je nadaljevalo.

Aco je bil eden izmed, a bil je tudi eden od najboljših, pogumnih. S tem ne mislim samo pogumnih med izbrisanimi, ampak pogumnih v Sloveniji nasploh. Prenehal je biti anonimen in kljub temu, da je bil brez dokumentov, se je izpostavil v javnosti, začel govoriti o izbrisu, organizirati soizbrisane, se boriti. Prvič sem se z njim pogovarjala po telefonu ob ustanavljanju Društva izbrisanih, v času, ko večina ni hotela niti verjeti niti slišati o tem, da je obstajal izbris. Na začetku je bil negotov, a trmast, odločen in nepopustljiv. Okoli sebe je zbral peščico tistih, ki so bili pripravljeni govoriti javno in tako je na videz neobstoječe pripeljal neposredno v eksistenco. Človek, ki se je s svojo lastno močjo izkopal iz jame neobstoja, je zase in za druge vzel nazaj dostojanstvo in postal osebnost in odgovorno politično bitje.

V zadnjih dveh mesecih sva se videla dvakrat. Na predstavi o izbrisanih v Kranju, kamor sem prišla z izbrisano sosedo. Zdel se mi je stabilen in nekako pomirjen: nekateri ljudje razumejo, kaj se je zgodilo, razprava o odškodninah teče, zgodile so se stvari, ki si jih brez njegovega aktivizma ne bi mogli predstavljati. Zadnjič sem ga videla, ko je z Mirjano Učakar prišel na film in debato o Hannah Arendt na Ptuju in smo se pogovarjali o Eichmanovi mentaliteti in slovenskih birokratih, ki so izvedli izbris. Aco je bil humanistično izobražen. Dobro je razumel širše povezave izbrisa z zločini proti človeštvu. Dobro se je zavedal tudi pomena pričanja o izbrisu, nujnosti, da se prizna kot zločin in tega, da je zanikanje izbrisa in nekaznovanje storilcev odprlo vrata tudi za nekaznovanje storilcev drugih tranzicijskih kaznivih dejanj in zločinov.

Ne bom spekulirala o nobenih neposrednih razlogih za njegovo smrt, saj je nemogoče videti v človeško dušo. A ne morem abstrahirati od dejstva, da je zaradi izbrisa, za pričanje o izbrisu, za boj za priznanje izbrisa in za popravo krivic plačeval visoko osebno ceno. Nikoli ne bomo vedeli, kako je sanje o popravi krivic in moro izbrisa sanjal Aco Todorović. A z gotovostjo lahko trdimo, da gre za še eno smrtno žrtev izbrisa. Vendar to ni anonimna smrt. Je kričeče sporočilo javnosti v Sloveniji, ki govori o tem, da vtikanje glave v pesek ob zločinih in kršitvah pravic manjšine (ali celo podpora tem) odpira vrata trpljenja ne samo te manjšine, ampak tudi kršitvam pravic večine. Žal pa to ni predmet splošnega uvida. Ob obvestilu o Todorovićevem izginotju se nekateri anonimni komentatorji niso zmogli vzdržati rasističnih in šovinističnih komentarjev. Naj se sramujejo!

Moj poklon pogumu, ki ga je pokazal Aleksandar-Aco Todorović. Slava mu!

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 24.08.2020 2:43:31
by macon
ninel wrote: 23.08.2020 23:45:01 Intervju z vampirjem

V ponedeljek bo na prvem programu intervju z "osamosvojiteljem" (kot je naslov serije
intervjujev) Igorjem Bavčarjem, enem od glavnih krivcev zločinskega izbrisa več kot 25.000
prebivalcev Slovenije. Drugi krivci so še sekretar na MNZ Slavko Debelak, ki je podpisal depešo,
predsednik vlade Lojze Peterle in šef Demosa Jože Pučnik. In potem je tukaj še Janez Janša,
ki je vseskozi zagovarjal nezakoniti izbris ter z vsemi sredstvi preprečeval in zaviral popravo
krivic. Zaradi izbrisa (da drugih stvari sploh ne omenjam) bi si vsi zaslužili dosmrtni zapor!
Namesto tega pa jih gledamo v elitnem programu televizije.
Ko slišim besedo "osamosvojitelj", mi gre dobesedno na bruhanje!
Drnovšek je vodil štiri vlade ter Rop eno in bi lahko popravila izbris, ne pa Janša, ki do 2004 ni bil predsednik vlade in med 1994 in 2004 samo v polletni Bajukovi vladi.

Ampak važno, da vam je Janša vsega kriv. Marsikdo bi si zaslužil dosmrtni zapor, prvo pa levi sistemski kriminalci, ki so pri avtocestah, TEŠ6, bančni kraji, medicinskih nabavah pokradli milijarde. Zares kriminal za bruhanje.

Vse sovraštvo levičarjev do Slovenije je tudi za bruhanje, ob tem, da vladajo tri četrtine časa in se spakujejo, da so kriminal zganjali oni drugi, ker levičar ni vendar nikoli ničesar kriv.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 24.08.2020 11:35:14
by ninel
Gradnja antikomunističkih mitova na kostima komunista
https://crvena.org/2020/08/23/gradnja-a ... su_VY16rDQ

"U sklopu svoje kampanje „suočavanja sa zločinima prošlosti“ hrvatski premijer Andrej Plenković danas je posjetio Goli Otok.
Tamo je zapalio svijeću ispred križa (!?) i osudio sve „autoritarne i totalitarne režime“ kojih su „i Hrvati bili žrtve“. Zatvorenike
Golog otvoreno je nazvao i „žrtvama komunizma“. Sve skupa predstavljeno je kao hrabar iskorak državnika koji promovira istinu
kako bismo mogli u svjetliju budućnost. Postoji samo jedan problem: sve što je Plenković napravio i rekao je suprotno od istine."

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 24.08.2020 11:41:48
by ninel
Človeku gre dvakrat na bruhanje, zaradi vsebine in zaradi slovnice...

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 24.08.2020 12:09:13
by macon
ninel wrote: 24.08.2020 11:35:14 Gradnja antikomunističkih mitova na kostima komunista
https://crvena.org/2020/08/23/gradnja-a ... su_VY16rDQ

"U sklopu svoje kampanje „suočavanja sa zločinima prošlosti“ hrvatski premijer Andrej Plenković danas je posjetio Goli Otok.
Tamo je zapalio svijeću ispred križa (!?) i osudio sve „autoritarne i totalitarne režime“ kojih su „i Hrvati bili žrtve“. Zatvorenike
Golog otvoreno je nazvao i „žrtvama komunizma“. Sve skupa predstavljeno je kao hrabar iskorak državnika koji promovira istinu
kako bismo mogli u svjetliju budućnost. Postoji samo jedan problem: sve što je Plenković napravio i rekao je suprotno od istine."
Na Golem so kosti pustili razni Đilasi, ki niso razumeli, da je proklamirani komunizem in socializem samo sredstvo za vzpostavitev novega razreda: zajedalske nesposobne kaste komunističnih fafljačev in kriminalcev, ki so s svojo korupcijo in nesposobnostjo uničili Jugoslavijo.

Blazno zanimivo pa je, da si njihovi ideološki nasledniki, ki se z nasledstvom odkrito ponašajo, domišljajo, da morajo družbi ravno oni vladati in da imajo odgovore na družbene probleme.

Mi nikoli nismo imeli delujoče demokracije in kapitalizma, ko bi bili davki na delo znosni in ne zajedalski kot danes in ko bi pravna država varovala lastnino in plačevanje po pogodbah, lopove pa metala v zapore in izločala iz ekonomske igre (naši lopovi samo spremenijo ime firme izza katere kradejo, v Avstriji pa delavce nategneš enkrat in ne smeš imeti firme sedem ali deset let). Sistemska levica seveda dela vse, da ne bi dobili delujoče demokracije in kapitalizma, ker v posebnih ugodnih pogojih zase najlaže krade.

Naslov "Gradnja antikomunističkih mitova na kostima komunista" pa verjetno implicira, da so bile interne komunistične čistke komunistična zadeva in se izgleda potem drugih ne tičejo. Še enkrat pokazan totalitarni mem, ko so bili eni žrtve, ki jih objokujemo, druge žrtve izmeček in smeti, ki jih zaničujemo, od komunistov mučeni in pobiti komunisti so se pa izgleda znašli nekje v sivem polju vmes. Za bruhat kako sprevržena je komunistična morala in etika, ampak od skrajnežev se itak nikdar in nikjer ni dalo pričakovati etične koherence.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 24.08.2020 19:53:28
by ninel
Kdaj bo Ljubljeni vodja prenehal živeti v slonokoščenem stolpu in stopil med narod?
Zadnjič je bil na TV Slovenija dober dokumentarec o Imeldi Marcos, ženi filipinskega
diktatorja Ferdinanda Marcosa, ki je popolnoma izgubila stik z realnostjo.
Nekaj podobnega se dogaja tudi z Janšem...
(slika s petkovega protesta)

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 24.08.2020 20:12:36
by macon
ninel wrote: 24.08.2020 19:53:28 Kdaj bo Ljubljeni vodja prenehal živeti v slonokoščenem stolpu in stopil med narod?
Zadnjič je bil na TV Slovenija dober dokumentarec o Imeldi Marcos, ženi filipinskega
diktatorja Ferdinanda Marcosa, ki je popolnoma izgubila stik z realnostjo.
Nekaj podobnega se dogaja tudi z Janšem...
(slika s petkovega protesta)
Par tisoč ljubljanskih prisesancev na proračun ni narod, so njegova posebnost in so v privilegiranem položaju.

Stik z realnostjo je zgubila skrajna levica, ki odkrito zahteva, da se ji cela Slovenija pokorava. Zakaj že? Zaradi bednih laži in otročjega vreščanja, menjavanja med grožnjami in jokanjem? Fašizem? Represija? Diktatura? Policijska država?

Tisti, ki iskreno verjamejo vsemu naštetemu, naj si poiščejo strokovno pomoč.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 25.08.2020 12:41:51
by ninel
Jernej Rovšek o Bavčarju in izbrisanih

Image

Z Bavčarjem se nisem ukvarjal kot karikaturist, saj razen te skice (med Ocvirkom in Jazbinškom) iz leta 1991
nisem našel nič, sem se pa veliko službeno, še posebej s posledicami njegovega izbrisa. Včeraj smo glede tega
spet slišali kup zavajanj in neresnic.

Takoj po izbrisu so na Svet za varstvo ČP in TS začeli prihajati ljudje z nerešljivimi problemi. Ostali so brez
statusa, brez dokumentov, pokojnin in, kar je bilo še posebej tragično za številne, brez zdravstvenega zavaro-
vanja. Bili so hudi problemi, tudi samomori. O tem smo pisali Bavčarju, Janši in Debelaku, pa vse brez uspeha.
Edini odgovor je bil, naj si uredijo status. Pošiljali so jih v »njihove« republike po dokumente, nazaj pa jih niso
pustili. Tudi ni res kar je rekel Bavčar, da niso nikogar izgnali. Bili so izgoni, vendar pogosto brez uspeha, saj
so bili policaji večkrat pametnejši od šefov, ki so jim naročili izgon; ali pa so se kmalu tako ali drugače vrnili,
saj niso imeli kam. Ženam izgnanih so npr. v parlamentu (na komisiji za peticije) svetovali, naj se ločijo.

Ni tudi res, da nikomur niso odrekli državljanstvo. Bilo je veliko zavrnitev ali naknadnih odvzemov državljanst-
va, večinoma zaradi razloga »nevarnosti za državo«. Sporna in neobrazložena mnenja o tem pa je največ dajal
VOMO MORS (Lovšin, Janša). Izbris je bil po mojem mnenju politični projekt skrajno nacionalističnega dela »osa-
mosvojiteljev« s katerim so želeli iz Slovenije izgnati pripadnike bivše JLA. Igrala pa so tudi čustva maščevanja
zmagovalcev, ki so tako pogosta po koncu vojn. Pri tem pa se niso ozirali na večino, ki je padla iz državljanstva,
ker niso vedeli, da imajo »nepravo« republiško državljanstvo, ker so se npr. rodili v drugi republiki ali je bil od
tam njihov oče. Republiško državljanstvo v SFRJ sploh ni bilo pomembno in je redko kdo sploh vedel zanj.

Skratka, ker intervencije na ministrstvih niso bile uspešne, sva z dr. Bavconom zahtevala pogovor pri Drnovšku,
ki je le poslušal, naredil pa nič. Treba je reči, da je bilo takrat javno mnenje izrazito nenaklonjeno izbrisanim
in je tudi večina medijev (izjema Mladina in še nekateri) sledila ponavljanju omenjenih »osamosvojiteljev«, da
gre za agresorje, ki niso hoteli državljanstva. Vsako javno izpostavljanje v korist izbrisanih je naletelo na medij-
ski linč. Tudi Bavcon je to izkusil. Večina novinarjev se takrat ni ravno izkazala.

Razmišljali smo že takrat o vlogi na US, pa ni bilo določbe, ki bi jo lahko napadli, saj je bila podlaga za izbris
pravna praznina (na to smo opozarjali s pismom poslancev še pred sprejetjem zakon o državljanstvu in je tudi
prispevalo k amandmaju Mencinove, ki pa kot rečeno ni bil sprejet zaradi razmerja sil v parlamentu). Krivic je
na US uspel, paradoksalno, šele z napadom na zakon, ki je skušal urediti status izbrisanih. Tudi prvi varuh Biz-
jak je šele kasneje priznal, da so ga na MNZ (Debelak in Šter) zavajali in da do prihoda k varuhu (1995) ni po-
znal pravega stanja

(prevzeto z Rovškovega fejsbuka)
Jernej Rovšek je bil od leta 1994 do 2006 in od leta 2008 do 2016 namestnik varuha človekovih pravic.