Družbene anomalije: fašizem
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Družbene anomalije: fašizem
Ne najdem. Prebral sem edino, da Italijani "dobijo" 210 milijard.
Drugače pa, ali niso za posojila glavni Kitajci?
Tole sem našel o tem kako si EU izposoja na odprtih trgih:
https://www.ft.com/content/3eaa8a0c-21a ... c7b2b6c897
https://ec.europa.eu/info/business-econ ... istance_en
Na koncu bo vse šlo na pleča naših potomcev, samo da bodo EU članice ene manj ene bolj obremenjene z krediti.
Drugače pa, ali niso za posojila glavni Kitajci?
Tole sem našel o tem kako si EU izposoja na odprtih trgih:
https://www.ft.com/content/3eaa8a0c-21a ... c7b2b6c897
https://ec.europa.eu/info/business-econ ... istance_en
Na koncu bo vse šlo na pleča naših potomcev, samo da bodo EU članice ene manj ene bolj obremenjene z krediti.
Re: Družbene anomalije: fašizem
ZDA največ posojajo, Kitajci kupujejo državne obveznice in je to seveda neke vrste posojilo.
Re: Družbene anomalije: fašizem
Leta 1984 so Janša zaradi stalinizma izključili iz partije.
Vložil je pritožbo in ponovno prošnjo za vpis v Zvezo komunistov, vendar so ga zavrnili.
Seveda se je boril naprej in naslednje leto je v prošnji za urednika Pavliha napisal vse
svoje družbeno politične funkcije, ki jih je opravljal. Vendar zaman.
Še leta 1988 je kandidiral za predsednika Zveze socialistične mladine,
vendar je bil izvoljen Jožef Školjč.
Kakšna neverjetna biografija največjega slovenskega antikomunista in oporečnika.
Res je malo ljudi na svetu, ki bi jim komunizem povzročil toliko gorja!

russian photo sharing

russian photo sharing
Vložil je pritožbo in ponovno prošnjo za vpis v Zvezo komunistov, vendar so ga zavrnili.
Seveda se je boril naprej in naslednje leto je v prošnji za urednika Pavliha napisal vse
svoje družbeno politične funkcije, ki jih je opravljal. Vendar zaman.
Še leta 1988 je kandidiral za predsednika Zveze socialistične mladine,
vendar je bil izvoljen Jožef Školjč.
Kakšna neverjetna biografija največjega slovenskega antikomunista in oporečnika.
Res je malo ljudi na svetu, ki bi jim komunizem povzročil toliko gorja!

russian photo sharing

russian photo sharing
Re: Družbene anomalije: fašizem
Anton Peinkiher
Janša v Srebrenici
https://www.dnevnik.si/1042934501?fbcli ... bPV8nZm0tI
"Odziv muslimanov iz prostora celotne nekdanje Jugoslavije, od Slovenije do Makedonije in še posebej Bosne, na Janševe
tvite, da je vzrok za zločin nad muslimani v Srebrenici leta 1995 komunistična ideologija, je silovit in porazen za Janšo ter
slab za Slovenijo. S svojim nepremišljenim in sovražnim delovanjem do vseh, ki se mu ne podrejajo, je Janša v sedanji vlogi
predsednika vlade ponovno popolnoma po nepotrebnem v svojem značilnem strašljivem slogu vpletel Slovenijo v največje
rane vojne v Bosni ob petindvajseti obletnici Srebrenice. Prepričan sem, da Janša to počne zaradi svojih morbidnih ciljev
pred prihajajočimi volitvami v Sloveniji, ker hoče še dodatno poglobiti ideološki razkol v slovenskem narodu. Janša je te
svoje osebne in strankarske politične cilje z izkoriščanjem in nepotrebnim vpletanjem Slovenije v druge države nekdanje
Jugoslavije uresničil na najbolj podel in posledično uničujoč način že večkrat. Za to svoje početje ni bil nikdar obsojen in
kaznovan. Zaradi tega pa to kar naprej počne – na račun Slovenije in slovenskega naroda, kadar koli se pokaže priložnost."
Janša v Srebrenici
https://www.dnevnik.si/1042934501?fbcli ... bPV8nZm0tI
"Odziv muslimanov iz prostora celotne nekdanje Jugoslavije, od Slovenije do Makedonije in še posebej Bosne, na Janševe
tvite, da je vzrok za zločin nad muslimani v Srebrenici leta 1995 komunistična ideologija, je silovit in porazen za Janšo ter
slab za Slovenijo. S svojim nepremišljenim in sovražnim delovanjem do vseh, ki se mu ne podrejajo, je Janša v sedanji vlogi
predsednika vlade ponovno popolnoma po nepotrebnem v svojem značilnem strašljivem slogu vpletel Slovenijo v največje
rane vojne v Bosni ob petindvajseti obletnici Srebrenice. Prepričan sem, da Janša to počne zaradi svojih morbidnih ciljev
pred prihajajočimi volitvami v Sloveniji, ker hoče še dodatno poglobiti ideološki razkol v slovenskem narodu. Janša je te
svoje osebne in strankarske politične cilje z izkoriščanjem in nepotrebnim vpletanjem Slovenije v druge države nekdanje
Jugoslavije uresničil na najbolj podel in posledično uničujoč način že večkrat. Za to svoje početje ni bil nikdar obsojen in
kaznovan. Zaradi tega pa to kar naprej počne – na račun Slovenije in slovenskega naroda, kadar koli se pokaže priložnost."
Re: Družbene anomalije: fašizem
"Obstajata dva najkrajša seznama na svetu. Število prebivalcev na Luni in število kritik predsednika vlade na Novi24"
(Marjan Šarec)
(Marjan Šarec)
Re: Družbene anomalije: fašizem
Tole bi sicer bolj sodilo med vice, govori pa o inteligenci skrajne desnice.
Hrvaška parlamentarka, zastopnica skrajno desničarske stranke Domovinski pokret, Karolina Vidović
Krišto, ki se zavzema za zakonsko prepoved splava: "Treba se čuti djecu koja su preživjela pobačaj."
Hrvaška parlamentarka, zastopnica skrajno desničarske stranke Domovinski pokret, Karolina Vidović
Krišto, ki se zavzema za zakonsko prepoved splava: "Treba se čuti djecu koja su preživjela pobačaj."
Re: Družbene anomalije: fašizem
Hrvaški hlapec Janša rešuje hrvaško turistično sezono.
https://www.slovenskenovice.si/novice/s ... V0ggon8cVc
https://www.slovenskenovice.si/novice/s ... V0ggon8cVc
Re: Družbene anomalije: fašizem
Jaz sem pa mislil, da se naš kalimero nima za Slovana.

Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Družbene anomalije: fašizem
Na vsak način nas hoče spraviti v Varšavski pakt... 
Re: Družbene anomalije: fašizem
Poljski janšizem.
Poljska odstopa od Istanbulske konvencije
https://www.rtvslo.si/svet/evropa/poljs ... ije/531708
"Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je napovedal, da bo Poljska odstopila od t. i. Istanbulske konvencije,
to je konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima.
Ziobro je pojasnil, da je dokument "škodljiv", saj med drugim zahteva od šol, da otroke poučujejo tudi o t. i.
"družbenem spolu". Dodal je, da so reforme v zadnjih letih zagotovile dovolj zaščite za ženske, tako da tovrstna
konvencija ni potrebna."
Poljska odstopa od Istanbulske konvencije
https://www.rtvslo.si/svet/evropa/poljs ... ije/531708
"Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je napovedal, da bo Poljska odstopila od t. i. Istanbulske konvencije,
to je konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima.
Ziobro je pojasnil, da je dokument "škodljiv", saj med drugim zahteva od šol, da otroke poučujejo tudi o t. i.
"družbenem spolu". Dodal je, da so reforme v zadnjih letih zagotovile dovolj zaščite za ženske, tako da tovrstna
konvencija ni potrebna."
Re: Družbene anomalije: fašizem
Svetlana Slapšak
Janšizem in njegov jezik
Večer, V soboto, 25. 7. 2020
Lingvistično gledano se jezik janšizma uvršča med jezike družbenih skupin, ki si izmišljajo posebne izraze za notranje sporazumevanje, tako da jih hkrati drugi zunaj skupine ne bi razumeli. Tako obstajajo jeziki pastirjev, jeziki različnih obrtnikov, jeziki dijaških in študentskih skupin, jeziki kriminalcev... Antropološko uporabo takih jezikov, ob gestah, ki prav tako služijo medsebojnemu prepoznavanju, pokriva termin kulturna intimnost, ki ga je v 90. letih preteklega stoletja uvedel ameriški antropolog Michael Herzfeld na primeru grških moških družbenih skupin. Herzfeld je prav v kulturni intimnosti videl semiotične sisteme, ki tvorijo osnovo kolektivnega vedenja in zlasti osnovo, na kateri se gradijo nacionalizmi. V primeru janšizma uporaba določene besede - kot v vsakem takem jeziku, pošilja signale samo lastni skupini, ki potem lahko že z gesto pokaže, da jih razume. Za razliko od takšne uporabe jezika znotraj skupine morajo drugi odobriti lažno obliko izrečenega, torej resno vzeti tisto, kar je znotraj skupine pravzaprav »štos«. Na misel mi takoj pride primerjava z „lesenim“ jezikom nekdanje strankarske nomenklature, ki je imel za člane svoje specifične pomene, medtem ko je bil za druge v glavnem neprebojen, prej vseprisoten „šum“ kot pa razumljiv ideološki diskurz. Predano so mu sledili samo člani Zveze komunistov. Cilj ni bil obveščanje ali prepričevanje, marveč kazanje ekskluzivnosti in realne oblasti nomenklature. Janšizem ne uporablja tega modela, ampak nek pristnejši način sporazumevanja, pri katerem naj bi zunanji poslušalci in opazovalci verjeli frazam, ki za notranje udeležence izkazujejo zgolj interese, ob sprejetih lažeh, napakah, primitivizmu pa ob popolni odsotnosti organiziranega ideološkega diskurza. V primeru posnetega razgovora, med katerim je Jelinčić izjavil, da je „narod glup“, je mogoče prepoznati cel niz formul tega jezika v njegovi interni uporabi, kjer udeleženci odkrito govorijo o svojih skrajno nespodobnih političnih praksah. Za razliko od drugih takih jezikov, kot sta denimo francoski argo ali ameriški slang, tu posamezni termini nimajo stalnih pomenov in zato tudi ne morejo preiti v pogovorni jezik in v književnost; nasprotno, zamegljevanje in relativizacija pomena, prenašanje na drugega (s čemer beseda izgubi smisel), delajo jezik janšizma grob, neverodostojen in jezikovno popolnoma nezanimiv. Zato je njegov družbeni cilj - pristajanje na vse, kar najprej izreče vodja ter nato ponovi še papagajski zbor - povsem ogoljen.
Nobenega dvoma ni, da taka jezikovna organiziranost ne razkriva samo odsotnosti logike in retorike, ampak tudi odsotnost oziroma zmedenost misli. Mišljenja politiki že dolgo ne pripisujemo več. Toda ko zmedenost proizvaja tolikšno družbeno škodo kot zdaj, v času popolne prevlade janšizma v politiki, potem je še kako pomembno analizirati jezikovno prakso kot glavni izraz politike. Navedla bom samo en primer, ki se mi zdi najbolj usoden, saj odpira neprijetno vprašanje evropske percepcije države.
V kratkem času te vlade je bilo na organe EU napotenih nekaj obtožb na račun našega sodnega sistema, od „depeše“ ministra za zunanje zadeve ali katerega drugega urada do serije izjav o napakah, grdobijah in zgodovinski krivdi slovenskega sodstva – nekatere od teh izjav je dal sam predsednik vlade. Kakšnega posebnega odziva evropskih institucij ni bilo. Nastal pa je lahko vtis, da je stanje glede vladavine prava v državi tako slabo, da se mora vlada obrniti na evropske organe in zahtevati njihovo pomoč, ker je znotraj države moč sodstva neobvladljiva. Po eni strani to dejansko razkriva visoko zaupanje vlade v moč delovanja evropskih političnih mehanizmov znotraj posamične države, kar ni dober znak njene sposobnosti realnega ocenjevanja stanja, po drugi strani pa pušča neprijeten pridih ovaduštva, ki je praviloma odvratno tudi tistemu, ki se mu ovaja. Niti v enem niti v drugem primeru tu ni zaznati kake politične zrelosti, premišljenosti in razumevanja delovanja EU. Zadnje, kar preostane tistim, ki jih tako vedenje vlade milo rečeno neprijetno presenečaA, je upanje, da v evropskih institucijah tega neumnega političnega amaterizma nihče ne opazi.
No, s tako politično prtljago predsednik vlade pride na najpomembnejše zasedanje v EU, tisto, na katerem prvi ljudje posameznih držav delijo denar za obvladovanje posledic krize. Pri političnih igrah, ki se tu pletejo, je treba imeti res trdne koordinate, izjemen posluh in sposobnost uporabiti vse, kar je pameti v glavah. Tako lahko razumemo tudi zahtevo Nizozemske o preverjanju stanja vladavine prava kot pogoju za dodelitev sredstev, denimo na Madžarskem in Poljskem. Obe državi sta že v resnem sporu z EU ravno zaradi grobega ukinjanja vladavine prava, napadov na sodstvo in kršenja človekovih pravic.
Vpletanje evropskih institucij v področje svoje vse bolj absolutne oblasti obe državi oziroma njuna premierja že dlje časa sprejemata z ošabnostjo in aroganco, pri čemer odkrito nasprotujeta evropskim merilom in kritikam. Nizozemski udarec po žepu izziva še burnejše reakcije. In kaj tu stori predsednik slovenske vlade? Ta isti, ki je zahteval pomoč evropskih institucij pri reševanju težav z vladavino prava v Sloveniji? Namesto da bi podprl nizozemsko zahtevo, ki je v skladu z njegovimi sporočili EU, se postavi na stran madžarskega in poljskega predsednika vlade! Taka hlapčevska uslužnost do manjšega financerja in vplivnih zaščitnikov/tesnih sodelavcev je preprosto neznosna – toda to je manjša težava. Veliko večja težava v evropski percepciji Slovenije je to, da je vlada s svojim predsednikom bodisi lagala ali pa da nima pojma o tem, kaj je vladavina prava. Ker v evropski politiki prevladuje pragmatizem, je sklep verjetno ta, da gre za malo odvisno državo, ki zaradi strahu in koristi ni sposobna zgraditi razumnega političnega stališča, zato bo deležna še manjšega spoštovanja. Kako si lahko proti evropskemu preverjanju vladavine prava, če si se pred tem EU pritoževal zaradi lastnih težav z vladavino prava? Evropski predstavniki in opazovalci lahko z višine pogledajo, čeprav jim je pravzaprav popolnoma vseeno: mi smo tisti, ki moramo s tem živeti – in gledati, kako se vsak dan zmanjšuje vladavina prava...
In tukaj se vračamo k jeziku janšizma: kako po vrnitvi sestanka, kjer se je zoperstavil preverjanju vladavine prava, in ki ga je seveda razglasil za naš velik uspeh. Janša govori o vladavini prava? Z vsesplošno podporo vladavini prava seveda: v jeziku janšizma to pojasni v svoji izjavi in nato tvitu:
„... Da so sodišča nepristranska“ (beri – da sodijo, kot je po volji); „... da ne kradejo volitev ali pa mandatov“ (beri – tistih, ki bi jih imeli mi, pa nam jih ni uspelo dobiti); „... da ne more biti političnih zapornikov“ (beri – da jaz ne smem v zapor, pa če storim karkoli); „da nima samo ena politična stran v rokah vseh medijev“ (beri – da ima samo ena politična stran v rokah vse medije).
V tvitu prepoznamo laži, ki so v obtoku - o zlorabi sodstva, kraji volitev, financiranju terorizma pa zločinih proti človeštvu (Srebrenica?) itd. Kaj bi nizozemski predsednik porekel na tako zlorabljen pojem vladavine prava? Od smeha bi padel s stola. Nam ni do smeha. Jezik janšizma je jezik trenutne politične realnosti, osnova odločanja, sramotni in groteskni okvir, v katerem naj bi pokorno molčali. Pa to res hočemo?
Janšizem in njegov jezik
Večer, V soboto, 25. 7. 2020
Lingvistično gledano se jezik janšizma uvršča med jezike družbenih skupin, ki si izmišljajo posebne izraze za notranje sporazumevanje, tako da jih hkrati drugi zunaj skupine ne bi razumeli. Tako obstajajo jeziki pastirjev, jeziki različnih obrtnikov, jeziki dijaških in študentskih skupin, jeziki kriminalcev... Antropološko uporabo takih jezikov, ob gestah, ki prav tako služijo medsebojnemu prepoznavanju, pokriva termin kulturna intimnost, ki ga je v 90. letih preteklega stoletja uvedel ameriški antropolog Michael Herzfeld na primeru grških moških družbenih skupin. Herzfeld je prav v kulturni intimnosti videl semiotične sisteme, ki tvorijo osnovo kolektivnega vedenja in zlasti osnovo, na kateri se gradijo nacionalizmi. V primeru janšizma uporaba določene besede - kot v vsakem takem jeziku, pošilja signale samo lastni skupini, ki potem lahko že z gesto pokaže, da jih razume. Za razliko od takšne uporabe jezika znotraj skupine morajo drugi odobriti lažno obliko izrečenega, torej resno vzeti tisto, kar je znotraj skupine pravzaprav »štos«. Na misel mi takoj pride primerjava z „lesenim“ jezikom nekdanje strankarske nomenklature, ki je imel za člane svoje specifične pomene, medtem ko je bil za druge v glavnem neprebojen, prej vseprisoten „šum“ kot pa razumljiv ideološki diskurz. Predano so mu sledili samo člani Zveze komunistov. Cilj ni bil obveščanje ali prepričevanje, marveč kazanje ekskluzivnosti in realne oblasti nomenklature. Janšizem ne uporablja tega modela, ampak nek pristnejši način sporazumevanja, pri katerem naj bi zunanji poslušalci in opazovalci verjeli frazam, ki za notranje udeležence izkazujejo zgolj interese, ob sprejetih lažeh, napakah, primitivizmu pa ob popolni odsotnosti organiziranega ideološkega diskurza. V primeru posnetega razgovora, med katerim je Jelinčić izjavil, da je „narod glup“, je mogoče prepoznati cel niz formul tega jezika v njegovi interni uporabi, kjer udeleženci odkrito govorijo o svojih skrajno nespodobnih političnih praksah. Za razliko od drugih takih jezikov, kot sta denimo francoski argo ali ameriški slang, tu posamezni termini nimajo stalnih pomenov in zato tudi ne morejo preiti v pogovorni jezik in v književnost; nasprotno, zamegljevanje in relativizacija pomena, prenašanje na drugega (s čemer beseda izgubi smisel), delajo jezik janšizma grob, neverodostojen in jezikovno popolnoma nezanimiv. Zato je njegov družbeni cilj - pristajanje na vse, kar najprej izreče vodja ter nato ponovi še papagajski zbor - povsem ogoljen.
Nobenega dvoma ni, da taka jezikovna organiziranost ne razkriva samo odsotnosti logike in retorike, ampak tudi odsotnost oziroma zmedenost misli. Mišljenja politiki že dolgo ne pripisujemo več. Toda ko zmedenost proizvaja tolikšno družbeno škodo kot zdaj, v času popolne prevlade janšizma v politiki, potem je še kako pomembno analizirati jezikovno prakso kot glavni izraz politike. Navedla bom samo en primer, ki se mi zdi najbolj usoden, saj odpira neprijetno vprašanje evropske percepcije države.
V kratkem času te vlade je bilo na organe EU napotenih nekaj obtožb na račun našega sodnega sistema, od „depeše“ ministra za zunanje zadeve ali katerega drugega urada do serije izjav o napakah, grdobijah in zgodovinski krivdi slovenskega sodstva – nekatere od teh izjav je dal sam predsednik vlade. Kakšnega posebnega odziva evropskih institucij ni bilo. Nastal pa je lahko vtis, da je stanje glede vladavine prava v državi tako slabo, da se mora vlada obrniti na evropske organe in zahtevati njihovo pomoč, ker je znotraj države moč sodstva neobvladljiva. Po eni strani to dejansko razkriva visoko zaupanje vlade v moč delovanja evropskih političnih mehanizmov znotraj posamične države, kar ni dober znak njene sposobnosti realnega ocenjevanja stanja, po drugi strani pa pušča neprijeten pridih ovaduštva, ki je praviloma odvratno tudi tistemu, ki se mu ovaja. Niti v enem niti v drugem primeru tu ni zaznati kake politične zrelosti, premišljenosti in razumevanja delovanja EU. Zadnje, kar preostane tistim, ki jih tako vedenje vlade milo rečeno neprijetno presenečaA, je upanje, da v evropskih institucijah tega neumnega političnega amaterizma nihče ne opazi.
No, s tako politično prtljago predsednik vlade pride na najpomembnejše zasedanje v EU, tisto, na katerem prvi ljudje posameznih držav delijo denar za obvladovanje posledic krize. Pri političnih igrah, ki se tu pletejo, je treba imeti res trdne koordinate, izjemen posluh in sposobnost uporabiti vse, kar je pameti v glavah. Tako lahko razumemo tudi zahtevo Nizozemske o preverjanju stanja vladavine prava kot pogoju za dodelitev sredstev, denimo na Madžarskem in Poljskem. Obe državi sta že v resnem sporu z EU ravno zaradi grobega ukinjanja vladavine prava, napadov na sodstvo in kršenja človekovih pravic.
Vpletanje evropskih institucij v področje svoje vse bolj absolutne oblasti obe državi oziroma njuna premierja že dlje časa sprejemata z ošabnostjo in aroganco, pri čemer odkrito nasprotujeta evropskim merilom in kritikam. Nizozemski udarec po žepu izziva še burnejše reakcije. In kaj tu stori predsednik slovenske vlade? Ta isti, ki je zahteval pomoč evropskih institucij pri reševanju težav z vladavino prava v Sloveniji? Namesto da bi podprl nizozemsko zahtevo, ki je v skladu z njegovimi sporočili EU, se postavi na stran madžarskega in poljskega predsednika vlade! Taka hlapčevska uslužnost do manjšega financerja in vplivnih zaščitnikov/tesnih sodelavcev je preprosto neznosna – toda to je manjša težava. Veliko večja težava v evropski percepciji Slovenije je to, da je vlada s svojim predsednikom bodisi lagala ali pa da nima pojma o tem, kaj je vladavina prava. Ker v evropski politiki prevladuje pragmatizem, je sklep verjetno ta, da gre za malo odvisno državo, ki zaradi strahu in koristi ni sposobna zgraditi razumnega političnega stališča, zato bo deležna še manjšega spoštovanja. Kako si lahko proti evropskemu preverjanju vladavine prava, če si se pred tem EU pritoževal zaradi lastnih težav z vladavino prava? Evropski predstavniki in opazovalci lahko z višine pogledajo, čeprav jim je pravzaprav popolnoma vseeno: mi smo tisti, ki moramo s tem živeti – in gledati, kako se vsak dan zmanjšuje vladavina prava...
In tukaj se vračamo k jeziku janšizma: kako po vrnitvi sestanka, kjer se je zoperstavil preverjanju vladavine prava, in ki ga je seveda razglasil za naš velik uspeh. Janša govori o vladavini prava? Z vsesplošno podporo vladavini prava seveda: v jeziku janšizma to pojasni v svoji izjavi in nato tvitu:
„... Da so sodišča nepristranska“ (beri – da sodijo, kot je po volji); „... da ne kradejo volitev ali pa mandatov“ (beri – tistih, ki bi jih imeli mi, pa nam jih ni uspelo dobiti); „... da ne more biti političnih zapornikov“ (beri – da jaz ne smem v zapor, pa če storim karkoli); „da nima samo ena politična stran v rokah vseh medijev“ (beri – da ima samo ena politična stran v rokah vse medije).
V tvitu prepoznamo laži, ki so v obtoku - o zlorabi sodstva, kraji volitev, financiranju terorizma pa zločinih proti človeštvu (Srebrenica?) itd. Kaj bi nizozemski predsednik porekel na tako zlorabljen pojem vladavine prava? Od smeha bi padel s stola. Nam ni do smeha. Jezik janšizma je jezik trenutne politične realnosti, osnova odločanja, sramotni in groteskni okvir, v katerem naj bi pokorno molčali. Pa to res hočemo?



