Še eni kolekcionarji, so imeli včeraj 3.festival KOCKEFEST, v osnovni šoli Koseze v Ljubljani.
Imajo tudi svojo spletno stran
http://www.kocke.si/
Kdo ni imel kock ali nasploh Lego kock, ko je bil majhen, no nekateri jih še vedno zbirajo. Društvo šteje čez 160 članov, starih in mladih. Imajo tudi dobrodelno akcijo nabiranja kock za pediatrijo. Lego je lani praznoval 50-letnico. No kaj več v naslednjem članku.
--------------------------------
Življenje na lego kocki
legooo
---------------------------------
V Sloveniji živi netajni klub, katerega člani, stari od tri do 70 let, so popolnoma odvisni od kockanja – Včeraj so se s kreacijami predstavili na tretjem KockeFestu – Od šodra do hiše, od rdeče do prozorne, od ustvarjalnosti do filmskih prizorov
Kaj pa tvoj oči dela? Ja, z lego kockami se igra! Si predstavljate takšno vprašanje med osnovnošolci? In odgovor? Kar dajte si ga, 39-letni očka Gregor Pungerčič, z Gorenjskega nekoč priseljen v Ljubljano, za Bežigrad, počne prav to. In njegove starejše hčere vrstniki zaradi tega sploh ne zafrkavajo, nasprotno, reakcija je velikokrat: »Uau, kul!« Pa še eno lastnost ima ata Gregor, v veselje zlasti svoje soproge. Ko se neha igrati, za seboj vedno do čistega pospravi. »Pravzaprav,« pripoveduje, »ni prostora v bajti, kjer ne bi bilo lego kock.« Bodisi kot sestavljena krasota bodisi zapakiranih. V veliki odprti škatli pa je šoder, kockasta zmešnjava, iz katere vzame, kar potrebuje. Ustvarja v delovni sobi, posebej ima skladišče. Sestavi lahko krasijo njegovo okolje zelo dolgo, lahko jih hitro podre, lahko zamenjajo lastnika. »Že ko sem bil star dve leti, sem iz kock sestavil garažo,« pripoveduje odrasli otrok. In ljubezen do njih je postala večna. Pa ne mislite, da svoj strastni hobi pestuje zaprt za štirimi stenami. Je šef Kocke kluba, neformalnega združenja ljubiteljev lego kock. Lego začetniki pri nas so komunicirali na forumu Slobricks, nekaj se jih je odcepilo in od marca, aprila lani živi Kocke klub (zdaj sta razcepljena uda združena). Takoj so kandidirali za lego ambasadorstvo 2008–2009 – od 180 klubov po svetu jih naziv vsako leto prejme približno 40. Ambasadorstvo pomeni skupni forum AFOL (adult fun of lego), na katerem debatirajo neozdravljivi legokockarji. Klub dvakrat na leto izda KockeList, dvakrat pripravi KockeFest. Nedolgo tega so izpeljali dobrodelno nabirko kock za pediatrijo. Ni čudno, da imajo spletno stran (
www.kocke.si).
Ljube in drage
Verjetno se lego kock iz otroštva spomnimo vsi; nekateri ste jih imeli, nekateri smo se s pelinom v grlu hodili igrat k sosedom. No, kar nekaj otrok je imelo vsaj eno škatlo, je bila pa zadeva v čudovitih ostarelih časih precejšen prestiž, drugače, ljuba, a predvsem draga igrača. »Še vedno so razmeroma drage,« potrdi Pungerčič, a pri zbiralcih je zadeva specifična. Za tisto, kar ti je najbližje, ti ni težko odšteti novcev.
Lego je desetletja veljal za vrsto kocke, igrače, seveda je tudi lastno ime. Prihaja iz Danske in je lani praznoval 50 let. In ob abrahamu izgubil patent, šel v tožbo in jo izgubil. Leg godt po dansko je play well po angleško in dobra igra po naše. Zdaj poznamo poleg Lega še Abricks, Mega blocks, pa kaj bi našteval, če imate otroke ali ste kot Gregor, vsekakor veste zanje.
In izvirni Lego? »Nekoč je bila rdeča lego kocka živo rdeča, goste barve, zdaj jo postaviš pred vir svetlobe in malone vidiš skoznjo. Poleg tega so sestavljene kocke skupaj držale kot pribite, danes jih malo frcneš pa vse leti naokrog.«
Če razvoj plitvi prav vsako poro življenja, pa ne bi igrač? Nekoč si z osnovnimi kockami sestavil skoraj vsako izmišljijo. Z leti so proizvajalci začeli dodajati figurice, ki se tudi spreminjajo, velikostni standard ostaja enak, pojavljajo se novi tipi in serije (Duplo). Serije lahko poniknejo, za desetletje, dve, pa spet vzniknejo – Gregor omeni živalski vrt v Duplu ali pirate v običajni velikosti. Poleg tega serije poenostavljajo, včasih je bilo vse sestavljivo, zdaj so kosi, vlivki, vse večji. Bili so časi, ko so se kolesa pri vlaku sestavila, zdaj nič več. Igra je olajšana, a na račun ustvarjalnosti.
»Starši vržejo škatlo otroku in rečejo, naj sestavlja po načrtu. Namesto da bi bili zraven, da bi mu pomagali, preigravali različne možnosti.« Namesto iz čim več navadnih kock otrok iz nekaj kosov sestavi – odlomek iz filma, prizor. Le kako? Lego je, nekateri pravijo, da zato, ker je v krizi, kupil licenco za Vojno zvezd, Indiano Jonesa …
Če so starejši razočarani nad popreproščenjem kock za otroke, se sami uživaško mojstrijo s serijo Creator, v kateri kreacije nastajajo iz šodra, pri Technicu gre za visoko mehaniko (kardani, volanski prenosi, pnevmatike, iz lega sestaviš avto na daljinca). Nadaljevanje pa so Mindstorms, tu imamo opravka s senzorji, upravljanjem prek računalnika, najkrajše, z lego robotizacijo.
Vsak kockar ima svoje
A z legom ne gremo samo v kreativnost na drobno: »V Angliji si je nekdo iz kock postavil pravo bivališče. Volvo je v reklamne namene sestavil karoserijo enega svojih modelov,« pouči Pungerčič.
Pa tudi sicer za nekoga ne moremo reči, da ima rad lego kocke vobče. Gre za neizprosno specializacijo: »Tega obnorijo pirati, drugega gradovi, vlakci, mesto, vesolje, Technic …« Gregor prisega na sožitje vlakca in mesta, kot otrok si je želel gradov, ladij, gusarjev.
Približno tretjine lego kock, ki jih ima, Pungerčič ne bi prodal za noben denar. »Nekatere so stare toliko kot jaz, so spomin na otroštvo, druge imajo zbirateljsko vrednost, nekatere sem si želel kot otrok, nisem mogel do njih, jih imam pa zdaj. Ha ha!« Nekako do leta 1975, se spominja, pri nas z legom ni bilo večjih težav, nato je nastopila kriza. Bili so depoziti, kocke si zelo drago lahko kupil le v tujini. »Zdaj pri nas dobiš veliko, ne pa vsega, ekskluzivnih setov ni, tudi po internetu jih ne dobiš v Slovenijo, pri oskrbi se še vedno utapljamo v vzhodnem bazenu.« Tako poznavalec.
In: »Obstaja spletni portal, na katerem je ogromno trgovin, prodajajo stare in nove sete, kompletirane, nekompletirane, tudi posamezne kocke. Na spletnih dražbah lahko kupiš deset kilogramov kock, odbereš, kar potrebuješ, drugo shraniš za šoder ali prodaš naprej,« pove Pungerčič. Dokupuje recimo točno določene sestavne dele za ladjo, po pet, deset evrov. »Za posamezen nakup gre drobiž, a vse skupaj – bolje, da ne seštevaš!«
Kot pri zbirateljih sličic torej, za manjkajočo podobico iz albuma Fudbaleri i timovi bi človek storil marsikaj. No, sličice se je dalo tudi pritapkati, s kockami je teže. »Semtertja kaj kupim v trgovini, za lastno zbirko, za dušo.«
V Kocke klubu je čez 160 članov, od treh do 70 let, najmlajše kajpak vpisujejo starši. In velika večina se jih je včeraj udeležila 3. KockeFesta v OŠ Koseze v Ljubljani. Igrali so se v kotičkih, občudovali kreacije in makete, tudi diorama imenovane, pa vlakce, bil je lego bazar. Zaživela je dežela Lego, Legoland, in še enkrat se je potrdilo, kar lego odvisniki vedo, da vsaka kocka lego najde.
Očka, zdaj pa spat, se boš jutri naprej igral!
Grega Kališnik besedilo
