Nagrajeni mojster stripovskega izraza
Dnevnik, Pop/Kultura - torek, 24.03.2009
Tekst: Špela Standeker
Dobitnik letošnje nagrade grand prix na Mednarodnem stripovskem festivalu v Angoulemu je francoski avtor
Blutch, ki v frankofonskih državah že skoraj dve desetletji sodi med najvplivnejše avtorje svoje generacije, v katero sodijo tudi
Trondheim,
Sfar,
Blain in
de Crécy.
Blutch (psevdonim Christiana Hinckerja) se je rodil leta 1967 v Strasbourgu, kjer je študiral na Decorative Arts College, svoje prve, v glavnem avtobiografske stripe pa je konec 80. let začel objavljati v reviji Fluide Glaciale. Začetek 90. let je zaznamovalo sodelovanje z neodvisnimi založbami, kot sta L'Association in Cornelius, pod okriljem katerih so v tistem času delovali mnogi mladi avtorji, ki so s svojim pristopom prenovili format stripovskega medija. Prvi odklon od avtobiografsko obarvanih stripov je za Blutcha pomenil album Péplum (priredba Petronijevega dela Satirikon), ki je leta 1996 začel izhajati kot stripovski serial. V tem stripu je avtor dodelal svoj prepoznaven stil - pripoved dosti bolj kot tekst, ta je omejen na minimum, temelji na energičnih, črno-belih risbah - prav tako pa se je v tem stripu odpovedal sproščenim in zabavljivim zgodbam ter se posvetil resnejšim temam, ki so podane v ironičnem, mestoma temačnem tonu. V naslednjih desetih letih je Blutch ustvaril več kot dvajset albumov, sodeloval z različnimi scenaristi in avtorji, kot so Trondheim, Sfar, Dupuy in Berberian.
Potem ko se ga je že prijel naziv mojster črno-belega stripa, je leta 2002 svojo risbo prilagodil barvam in s koloristko Ruby ustvaril napol fantazijski strip Vitesse moderne. K črno-beli risbi pa se je vrnil že v naslednjem albumu Total Jazz, histoires musicales, ki ga je pripravljal več let in za katerega je avtor sam dejal, da mu je najbolj pri srcu. S tem stripom je ustvaril vizualno razgibano pripoved - nekatere sličice so videti, kot da jih je vzel naravnost iz svoje skicirke, druge so dodelane do zadnjih detajlov - ekspresivnost risb pa je avtorju tudi tokrat omogočila, da je tekst omejil na minimum in zgodbe svojih najljubših glasbenikov podal v glavnem s podobami.
Sledili so nekoliko lahkotnejši stripi C'était le bonheur (2005), La Volupté (2006), La beauté (2008), spet bolj oseben pa je bil Blutch v stripu Le Petit Christian 2 (2008), ki ga je nadaljeval tam, kjer je končal Le petit Christian (1998). Za strip o težavah odraščanja je lani prejel nagrado essential na festivalu v Angoulemu, ki ji je letos sledila tudi nagrada grand prix za celoten dosedanji opus. Kljub nekaterim kritikam, da postaja festival Angouleme vse preveč "patriotski" - v zadnjih šestih letih so bile glavne nagrade podeljene petim francoskim ustvarjalcem - ne gre prezreti dejstva, da je Blutch originalen pripovednik in izjemen stripovski ustvarjalec, ki stripovski jezik obvladuje do zadnje potankosti.
Čeprav je Blutch najbolj poznan na francosko govorečem področju, njegov vpliv sega tudi širše, zato je reference na njegova dela najti tako v stripih ameriškega avtorja Craiga Thompsona kot v stripih Švicarja Frederika Peetersa. Glede na to ne čudi, da je bil Blutch tudi eden izmed stripovskih avtorjev, ki sta jih k ustvarjanju celovečernega animiranega filma Strah(ovi) pred temo povabila producenta Valérie Schermann in Christoph Jankovic (poleg njega so sodelovali še Charles Burns, Marie Caillou, Pierre di Sciullo, Lorenzo Mattotti, Richard McGuire).
Razstavo, ki spremlja projekcijo filma in z originalnimi likovnimi predlogami, skicami ter testnimi animacijami ponuja vpogled v nastajanje celovečernega animiranega filma, si je mogoče še do konca tega tedna ogledati v galeriji Kinodvora.
