Vrhunski western na sporedu:
- Hermann & Greg: serial
COMANCHE
(E1:
Red Dust, E2:
Ratnici bez nade, E3:
Vukovi Wyominga, E4:
Crveno je nebo nad Laramiejem, E5:
Pustinja bez svjetla, Kratka priča:
Palomino; Integral STRIP-AGENT Knjiga 1,
E6:
Pobunjenički gnjev, E7:
Đavolji prst, E8:
Šerifi, E9:
I vrag kriknu od radosti…, E10:
Tijelo Algernona Browna, Kratke priče:
Sjeti se, Kentucky,
Zarobljenik; Integral STRIP-AGENT Knjiga 2,
Kratke priče:
Zatvorenik,
Seti se, Kentaki…,
Kod zmijske rupe,
Manjak poštovanja,
Brak u ružičastom; Komanča 11 MarketPrint)
(Pravi realističen western, v katerem sem užival od prve do zadnje strani

. Vrhunski serial, ki risarsko in scenaristično dobesedno sije.
Prvi dve epizodi več ali manj služita za postavitev okvirjev seriala, čeprav imata vse elemente pravih westernov: obračune, šutinge, spletke, indijance, revolveraše in sploh sam duh Divjega zahoda. Od tretje epizode,
Vukovi Wyominga, pa se začne pravi špas, ko se odvijajo igrice mačke z mišjo s tistimi razbojniškimi brati Dobbs. Pregon za glavnim podležem, Russom Dobbsom, se napeto nadaljuje skozi celo naslednjo epizodo,
Crveno je nebo nad Laramiejem, ki se na zadnjih dveh tablah zares šokantno zaključi. Ta scena bo ostala z menoj za zmeraj, zares vsaka čast Hermannu, kako je to prikazal

. Kot da to ni zadosti, potem sledi še boljša epizoda, in upam si trditi vrhunec seriala,
Pustinja bez svjetla

. V tej epizodi je prav čutiti težave, tegobo, bedo in sesutje glavnega junaka, Reda Dusta, potem ko ga spustijo iz zapora. Predstavljeno tako življenjsko in doživeto, da je že res neverjetno

. Naravnost fantastična je zadnja tretjina epizode, ki se dogaja v dežju, ko potekajo šutingi v Greenstone Fallsu, vsenaokoli frči blato ter vlada strašna zmeda. Poklon, kako je Hermann vse to vrhunsko zajel v sliki

. Zadnji dve tabli te epizode sta perfekten zaključek, v katerem se Dust znajde v ponovitvi situacije iz preteklosti, ob tem pa je čisto zmeden, da se prav čuti in vidi, vendar se vse učinkovito razplete…
Ostale epizode so prav tako na visoki ravni. Ideje s streljanjem iz balona in Indijanci z vojaškim topom v rokah v šesti epizodi so mi bile posrečene. Sedma epizoda, o upokojenem revolverašu,
Đavoljem prstu, ki je prisiljen spet poprijeti za pištolo, se dobro razvija, vendar mi je konec za kanec preveč povprečen.
Šerifi v osmi epizodi poskrbijo, da pridejo na svoj račun ljubitelji odličnih šutingov. Pri zadnjem kadru te epizode sem kar cmok v grlu dobil

. Deveta epizoda je spet spretna igra mačke z mišjo skozi celo epizodo, ki je lepo pripeljana do konca. *SPOILER START* Mejdun sem bil vesel, da je ta Doc Wetchin končno dobil, kar mu gre

. *SPOILER END* Deseta epizoda pa je v celoti še kar posrečena detektivka. Kratke priče predstavljajo prijeten podaljšek seriala in povežejo nekatere nedorečene stvari v celoto.
Povrh vsega je lepo spremljati razvoj samih likov, kot tudi napredek Hermannove risbe skozi celotni serial. V sliki je veliko dinamike, prepolna je z najrazličnejšimi detajli in bogata z raznovrstnim kadriranjem. Ma, ''
neka me Jupiter pogodi strijelom''

, risba dobesedno žari od tega realističnega prikaza ''
Wild Westa''. Čisto malo mi je edinole žal tega preskoka iz tuša v rapidograf, mislim da z osmo epizodo naprej.
V celoti mi je serial z eno besedo IMPRESIVEN in mi bo ostal v spominu, ne samo kot eden boljših westernov, ampak kot eden boljših serialov nasploh!)