Re: Družbene anomalije: fašizem
Posted: 02.05.2021 18:03:06
V Društvu TIGR Primorske se distanciramo od državne proslave ob Dnevu upora proti okupatorju, ki je potekala pred
spomenikom trem tigrovcem na Mali Gori pri Ribnici. Menimo, da proslava ni izrazila dolžnega spoštovanja vsem tistim,
ki so odločilno prispevali k zmagi v drugi svetovni vojni na naših tleh. Proslavi očitamo tudi potvarjanje zgodovine.
V društvu opozarjamo, da je Mala gora spet postala prizorišče potvarjanja zgodovine in prizorišče političnega boja,
kot si je to trenutna vlada privoščila na tej lokaciji.
Proslava polna rodoljubno patetičnih besedil (če izvzamemo literarne vložke) je zvenela v potvarjanju zgodovine.
Opozorili smo na to, da na proslavi ni bilo slišati niti ene besede o posebnem položaju Primorske pod fašistično Italijo,
kjer je plamen, bolje rečeno ogenj upora, zagorel že 13. julija 1920 v Trstu, ni bilo slišati besede o Osvobodilni fronti
in njenih vrednotah, o partizanskem osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi tigrovci.
Slavnostni govornik ni imel poguma ali dovoljenja in se je zbal povedati na glas, kdo so bili zmagovalci na slovenskem
v drugi svetovni vojni. Ob tem smo v društvu opozorili, da ne držijo besede povezovalke proslave, da je bil spopad na
Mali gori prvi spopad z okupatorjem na slovenskih tleh in da so se trije tigrovci spopadli z 34 italijanskimi vojaki.
Tri tigrovce je v Lovšinovi koči na Mali gori 13. maja 1941 presenetila italijanska patrulja, ki so jo sestavljali štirje
italijanski karabinjerji in trije lokalni orožniki, šele po nekaj urah je italijanski patrulji prihitela v pomoč večja vojaška
italijanska enota. Ti lokalni orožniki niso bili nič drugega kot domači kolaboranti. Torej lahko upravičeno dogodek na
Mali gori štejemo za prvi oboroženi napad domačih kolaborantov na slovenske upornike, tokrat tigrovce.
Zgodovinar Tone Ferenc v knjigi Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 tudi navaja, da je še pred to
kolaborantsko oboroženo akcijo prišlo tudi do izdaje, ko so "kmetje domačini sporočili karabinjerjem v Ribnici navzočnost
subverzivnih elementov" na Mali gori. So pa ob tem snovalci proslave po navedbah društva nehote priznali, da so bili
domači kolaboranti sestavni del italijanskih okupacijskih enot.
Sklicujemo se tudi na besede zgodovinarja Boža Repeta za Dnevnik, ki je dejal, da na Mali gori ni šlo za načrtovan
oborožen spopad, pač pa da so italijanski karabinjerji dobili informacijo, da so te osebe tam, zato so jih hoteli aretirati.
Zgodovinar je dodal, da se dogodek na Mali gori preveč mitologizira, cilj pa je očiten. Osvobodilno fronto bi radi zamenjali
z nečim drugim. Mala gora je najbolj priročna, ker so bili v takratne dogodke vpleteni tigrovci, ki so obče nacionalno
sprejemljivi, za razliko od komunistov, ki pri desnici niso sprejemljivi.
Zato 13. maj tudi ne more postati državni praznik, kot to poskuša skozi parlamentarno proceduro izpeljati SNS. Prvi
napad domačih izdajalcev na slovenske upornike proti okupatorju nikakor ne more imeti kakovosti in oznake državnega
praznika. Zato v Društvu TIGR Primorske ostro protestiramo proti novim in novim poskusom potvarjanja polpretekle
zgodovine, posebej še proti potvarjanjem zgodovine in lažem ob tigrovskih spomenikih. Spomeniki niso in ne smejo
biti prostor za politične boje. Nikoli!
Stujte mi uglih!
(TIGR Primorska)
spomenikom trem tigrovcem na Mali Gori pri Ribnici. Menimo, da proslava ni izrazila dolžnega spoštovanja vsem tistim,
ki so odločilno prispevali k zmagi v drugi svetovni vojni na naših tleh. Proslavi očitamo tudi potvarjanje zgodovine.
V društvu opozarjamo, da je Mala gora spet postala prizorišče potvarjanja zgodovine in prizorišče političnega boja,
kot si je to trenutna vlada privoščila na tej lokaciji.
Proslava polna rodoljubno patetičnih besedil (če izvzamemo literarne vložke) je zvenela v potvarjanju zgodovine.
Opozorili smo na to, da na proslavi ni bilo slišati niti ene besede o posebnem položaju Primorske pod fašistično Italijo,
kjer je plamen, bolje rečeno ogenj upora, zagorel že 13. julija 1920 v Trstu, ni bilo slišati besede o Osvobodilni fronti
in njenih vrednotah, o partizanskem osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi tigrovci.
Slavnostni govornik ni imel poguma ali dovoljenja in se je zbal povedati na glas, kdo so bili zmagovalci na slovenskem
v drugi svetovni vojni. Ob tem smo v društvu opozorili, da ne držijo besede povezovalke proslave, da je bil spopad na
Mali gori prvi spopad z okupatorjem na slovenskih tleh in da so se trije tigrovci spopadli z 34 italijanskimi vojaki.
Tri tigrovce je v Lovšinovi koči na Mali gori 13. maja 1941 presenetila italijanska patrulja, ki so jo sestavljali štirje
italijanski karabinjerji in trije lokalni orožniki, šele po nekaj urah je italijanski patrulji prihitela v pomoč večja vojaška
italijanska enota. Ti lokalni orožniki niso bili nič drugega kot domači kolaboranti. Torej lahko upravičeno dogodek na
Mali gori štejemo za prvi oboroženi napad domačih kolaborantov na slovenske upornike, tokrat tigrovce.
Zgodovinar Tone Ferenc v knjigi Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 tudi navaja, da je še pred to
kolaborantsko oboroženo akcijo prišlo tudi do izdaje, ko so "kmetje domačini sporočili karabinjerjem v Ribnici navzočnost
subverzivnih elementov" na Mali gori. So pa ob tem snovalci proslave po navedbah društva nehote priznali, da so bili
domači kolaboranti sestavni del italijanskih okupacijskih enot.
Sklicujemo se tudi na besede zgodovinarja Boža Repeta za Dnevnik, ki je dejal, da na Mali gori ni šlo za načrtovan
oborožen spopad, pač pa da so italijanski karabinjerji dobili informacijo, da so te osebe tam, zato so jih hoteli aretirati.
Zgodovinar je dodal, da se dogodek na Mali gori preveč mitologizira, cilj pa je očiten. Osvobodilno fronto bi radi zamenjali
z nečim drugim. Mala gora je najbolj priročna, ker so bili v takratne dogodke vpleteni tigrovci, ki so obče nacionalno
sprejemljivi, za razliko od komunistov, ki pri desnici niso sprejemljivi.
Zato 13. maj tudi ne more postati državni praznik, kot to poskuša skozi parlamentarno proceduro izpeljati SNS. Prvi
napad domačih izdajalcev na slovenske upornike proti okupatorju nikakor ne more imeti kakovosti in oznake državnega
praznika. Zato v Društvu TIGR Primorske ostro protestiramo proti novim in novim poskusom potvarjanja polpretekle
zgodovine, posebej še proti potvarjanjem zgodovine in lažem ob tigrovskih spomenikih. Spomeniki niso in ne smejo
biti prostor za politične boje. Nikoli!
Stujte mi uglih!
(TIGR Primorska)








