Page 134 of 246

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 18.03.2021 22:44:04
by macon
https://forum.finance.si/?m=2914291&single

"Saj ne gre za cilj. Cilj je megla. Gre za možnosti. Te pa v Sloveniji majmuni na oblasti že 49 let zapravljajo. Enkrat eni, enkrat drugi. Ni pa kake posebne razlike med njimi. Očitno je Slovenija v letih 1960 - 1970 imela izjemno uspešno vodilno garnituro frontmanov, ki je povozila vse opice okoli sebe in je državo dvignila v primerjavi z Nemčijo na zelo visok tehnološki nivo.

Naslednje faze, po letu 1975, Slovenija ni zmogla, ker opice na oblasti niso bile sposobne dojeti, da se v razvitih državah v celoti menja družbena paradigma. Slovenija je celoten razvoj v šestdesetih in sedemdesetih letih pobrala iz Britanske enciklopedije, v osemdesetih pa se je začela popolnoma nova era, ko je bilo treba novo znanje izdatno plačevati. Na to novo situacijo je samoupravni sistem sicer bil popolnoma prilagojen, ni pa bilo prilagojeno vodstvo, tako kot tudi zadnjih 30 let ni bilo in tudi danes ni.

Zadeva je široka in opicam povsem nerazumljiva. Treba je namreč razumeti razliko med mimikrijo ameriškega sistema in njegovo realnostjo. Ameriki vlada predsednik, ki je hkrati predsednik države in vlade in 1.000 najbolj inteligentnih ljudi. Vsa ostala "demokracija" je samo kolateralna škoda (privatnega) kapitala. To je osnovna forumula delovanja kapitalizma, ki se močno razlikuje od tradicijonalne angleške.

Sloveniji razvoj že 49 let ne uspeva, ker te formule ne upošteva. Kaj opica misli, je irelevantno in samo zato, da ne dela prevelikega cirkusa, se ji daje na voljo politično demokracijo. Ni pa seveda Slovenija prva, ki je to narobe štekala. Začelo se je že v Sovjetski zvezi, kjer je bebec od Hruščeva, ki se je šel nekakšno socijalno demokracijo, sesul vse tisto, kar je bil Stalin PRAVILNO delal.

Pozabi na stoko in opice in njihovo poltično demokracijo. Tam so samo stroški in bedarije. Tako, da Sovjetska zveza je prišla v krizo zato, ker je po Stalinovi smrti prevladala socijalno demokratska usmeritev. Enako je bilo tudi v SFRJ, kjer se je, zaradi ustvarjanja Brozekovega kulta osebnosti, novačilo opice na vsakem koraku, dokler niso leta 1972 prevladale.

Dengu na Kitajskem je bila zadeva popolnoma jasna in je kitajske kučanovske opice, ki so ravno tako že vohale parlamentarni sistem, uspešno odstranil in se je Kitajska lahko tako močno razvila, da je dosegla Ameriko. Razlika v "demokratičnosti" med Kitajsko in Zahodom je samo iluzija za opice. Ni pomembno, koliko je neka država demokratična do svojih opic, važno je samo to, da imajo najbolj sposobni neomejene možnosti. Tega pa ni bilo ne v brežnjevizmu, ne v kučanizmu in ne v titoizmu po letu 1972 in seveda tudi v veliko kapitalsitičnih držav po svetu ne, sicer bi bile vse tako razvite, kot je Amerika, ki je seveda enostrankarski politični sistem, v katerem vlada stranka kapitala. Miniaturna in izboljšana oblika Amerike je recimo Singapur, kjer je poltični sistem še bolj napreden in mu opic, podobno kot na Kitajskem, niti ni treba s holivudskimi fintami vabiti k potrjevanju, kot je to še vedno primer v Ameriki.

Kar se tiče sedanje situacije v EU je tako, da je Nemčija pred fazo svoje mubarakizacije. Ko ne bo več Angelce, se bo dvignila pokrovka in bo to EU pahnilo v visoko inflacijo. Vsaj 1/3 nemških podjetij in bank je popolnoma gnilih in živijo samo od tega, da celo Evropo kradejo. V tej situaciji se bo v Nemčiji zgodilo dvoje, ohraniti bodo hoteli življenski standard, hkrati pa tehnološko ne bodo mogli ponuditi svojih digitalnih storitev, vodenih s pomočjo umetne inteligence. Se pravi, bodo morali sprejmati ameriške ali kitajske rešitve. Ker je covid samo namensko vodena sleparija, ki naj ta prehod čim bolj mehko omogoči, bo svet po njem povsem drugačen. Nemci bodo v prvi fazi (dve leti) drastično znžali ceno vseh polizdekov od kakršnih celotna Slovenija živi in bo to predstavljalo zelo velik šok, ki ga zaradi velikanskega zunanjega in notranjega dolga ne bo mogoče blažiti. Tako nas bodo priplejali v "naravno krizno" stanje, v katerem se bo uresničilo ravno to, kar napovedujem.

Konkretna zadeva je popolnoma jasna že od leta 2016, vendar je pri nas vodilne opice ne štekajo. Najprej je v Sloveniji po osamosvojitvi sicer šlo za oblast na osnovi lakomnosti, sedaj pa že dolgo gre samo še za oblast zabitosti. Vse slovenske družboslovne doktorate, kolikor jih je, na zahodu vse skupaj ni mogoče prodati za en evro. Zato je seveda jasno, da te doktorirane opice ne vedo, kaj je treba delati.

Ekonomija obsega je iluzija produkcijske funkcije, ki za svojo realizacijo potrebuje živo delo. Čim produkcija ne rabi več živega dela, ekonomija obsega postane irelevantna. To je osnovni ekonomski zakon prihodnosti. Pomeni pa, da če ne razpolgaš z ekvivalnetom, ki plača vrhunsko storitev, lahko samo še v samoizolaciji sviraš k***. Lahko pa zadevo obrneš in se vprašaš, kaj in kdo je plačnik altruizma.

Tako, da je povsem jasno, da se je Slovenija začela nepovratno gospodarsko in družbeno sesuvati. Že pred letom 2030 bo Slovenija imela največ 100.000, prej manj, zaposlenih. Ostali bodo živeli pod kontrolo v indijanskem getu. Neprestano jih bodo testirali in jim vsake tri mesece ugotavljali nov virus, dokler se od strupov, ki jih bodo prejeli, ne bodo kao naravno stegnili. Imeli pa bodo ves čas možnost pisanja zahvalnih pisem Milanu Kučanu in njegovi bandi.

Uriah Heep."

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 19.03.2021 10:34:25
by ninel
Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 19.03.2021 11:36:02
by ninel
𝐼𝑧𝑗𝑎𝑣𝑎 𝑧𝑎 𝑗𝑎𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡

𝐙𝐥𝐨𝐫𝐚𝐛𝐚 “𝐬𝐩𝐫𝐚𝐯𝐞” 𝐤𝐨𝐭 𝐨𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐜̌𝐢𝐥𝐨 𝐳𝐚 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐳 𝐨𝐤𝐮𝐩𝐚𝐭𝐨𝐫𝐣𝐢


V ZZB NOB Slovenije ne sprejemamo in ne podpiramo Izjave SAZU o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države. Izjava v celoti zanika in zamolčuje temeljno in najpomembnejše zgodovinsko dejstvo o drugi svetovni vojni pri nas: da so bili partizani oziroma Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije mednarodno priznana vojska protifašističnega zavezništva, vsi njihovi domači nasprotniki pa del fašističnih in nacističnih oboroženih sil. Pripadniki Slovenskega domobranstva pa so bili celo del zloglasne organizacije SS, ki je bila na mednarodnemu vojaškemu sodišču v Nürnbergu razglašena za zločinsko organizacijo, odgovorno tudi za holokavst in najgrozovitejše zločine v zgodovini človeštva.

S tega osnovnega zgodovinskega izhodišča mora izhajati vsakršno »družbeno soglasje« o drugi svetovni vojni pri nas. Nikakršna »etična vrednota« ne more enačiti tistih, ki so se uprli smrtnemu sovražniku, ki nas je hotel uničiti kot narod, s tistimi, ki so od sovražnika sprejeli plačilo in orožje za boj proti lastnemu narodu. Danes sicer lahko razumemo vzroke za oboroženo sodelovanje majhnega dela Slovencev s sovražnikom, a odgovornost za bratomorni boj nosijo prav tisti, ki so sprejeli orožje iz rok okupatorja.

Narodna zgodovina ne more temeljiti na izdajstvu, in to ne glede na vzrok izdajstva. Ker je vojna sama po sebi zločin, so tudi vse strani tako med vojno kot po njej počele grozodejstva. Vzrok vseh grozodejstev pa izvira iz napada okupatorjev na slovenski narod in iz kolaboracije domačih sil z okupatorjem.

Vendar ne glede na to dejstvo imajo vsi ljudje pravico do groba, tudi tisti, ki so se borili na strani nacizma in fašizma, čeprav oni sami drugim niso priznavali niti pravice do življenja, kaj šele do groba. Zato se v Zvezi borcev zavzemamo, da se dostojno uredi vprašanje vojnih in povojnih grobišč obeh vojskujočih se strani. Vendar ne tako, da se opravičuje kolaboracija z okupatorjem!

Ljudem so se med vojno dogajale krivice, ki jih morajo ljudje oprostiti drug drugemu, če želijo živeti v sožitju in razumevanju. Teh krivic ne more popraviti nobena »spravna izjava«, še posebno pa ne takšna, ki ne upošteva zgodovinskih dejstev, zgodovinskega okvira, ter takšna, ki v »pozivu politični javnosti« nedvoumno sporoča, da je namenjena zlorabi in spreobračanju zgodovine v politične namene in razdvajanju ljudi. Sožitje in medsebojno spoštovanje med ljudmi se bosta dosegla le s podajanjem resnice in zgodovinskih dejstev, nikakor pa ne z vsiljevanjem »sprave« s političnimi razlagami zgodovine in iskanjem opravičila za sodelovanje z okupatorjem. Slovenija potrebuje narodno pomiritev in resnico!

Ljubljana, 18. marec 2021
Marijan Križman,
predsednik Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 19.03.2021 11:37:50
by ninel
Težak je život umetnika...

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 19.03.2021 12:10:09
by ninel
Tole je graf, ki so ga naredili na ministrstvu za kulturo o politični usmeritvi medijev.
Pri NoriTV so povsem zgrešili. Rdeči stolpec bi moral biti vsaj na 150%! :mrgreen:

Image

EDIT
Pa kaže, da so Možinove Pričevalce sovraštva in zlobe ter njegove intervjuje na
nacionalni televiziji na ministrstvu označili kar kot "nevtralne". :cry_lol:

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 19.03.2021 12:16:52
by macon
ninel wrote: 19.03.2021 11:36:02 𝐼𝑧𝑗𝑎𝑣𝑎 𝑧𝑎 𝑗𝑎𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡

𝐙𝐥𝐨𝐫𝐚𝐛𝐚 “𝐬𝐩𝐫𝐚𝐯𝐞” 𝐤𝐨𝐭 𝐨𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐜̌𝐢𝐥𝐨 𝐳𝐚 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐳 𝐨𝐤𝐮𝐩𝐚𝐭𝐨𝐫𝐣𝐢


V ZZB NOB Slovenije ne sprejemamo in ne podpiramo Izjave SAZU o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države. Izjava v celoti zanika in zamolčuje temeljno in najpomembnejše zgodovinsko dejstvo o drugi svetovni vojni pri nas: da so bili partizani oziroma Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije mednarodno priznana vojska protifašističnega zavezništva, vsi njihovi domači nasprotniki pa del fašističnih in nacističnih oboroženih sil. Pripadniki Slovenskega domobranstva pa so bili celo del zloglasne organizacije SS, ki je bila na mednarodnemu vojaškemu sodišču v Nürnbergu razglašena za zločinsko organizacijo, odgovorno tudi za holokavst in najgrozovitejše zločine v zgodovini človeštva.
Drži.

ninel wrote: 19.03.2021 11:36:02 S tega osnovnega zgodovinskega izhodišča mora izhajati vsakršno »družbeno soglasje« o drugi svetovni vojni pri nas. Nikakršna »etična vrednota« ne more enačiti tistih, ki so se uprli smrtnemu sovražniku, ki nas je hotel uničiti kot narod, s tistimi, ki so od sovražnika sprejeli plačilo in orožje za boj proti lastnemu narodu. Danes sicer lahko razumemo vzroke za oboroženo sodelovanje majhnega dela Slovencev s sovražnikom, a odgovornost za bratomorni boj nosijo prav tisti, ki so sprejeli orožje iz rok okupatorja.
Ni res, ker so komunistični revolucionarji pred prvimi vaškimi stražami v Ljubljanski pokrajini pobili več kot 1000 ljudi, pretežno Slovencev in civilistov. Komunisti mečejo v isti koš komunistično revolucijo in narodnoosvobodilni boj, ki sta bila dva procesa in dve težnji z delno različnimi cilji.

ninel wrote: 19.03.2021 11:36:02 Narodna zgodovina ne more temeljiti na izdajstvu, in to ne glede na vzrok izdajstva. Ker je vojna sama po sebi zločin, so tudi vse strani tako med vojno kot po njej počele grozodejstva. Vzrok vseh grozodejstev pa izvira iz napada okupatorjev na slovenski narod in iz kolaboracije domačih sil z okupatorjem.
Nihče noče ničesar temeljiti na kolaboraciji, to je laganje komunistov, da so njihova opozicija nujno fašisti. Že v drugi svetovni so bile tri strani, ne dve. Komunisti, fašisti in zahodni zavezniki.

Vzrok vseh grozodejstev pa izvira iz napada okupatorjev na slovenski narod in iz komunistične revolucije po vzoru Sovjetske zveze, čemur je šele sledila oborožena kolaboracija. Poleg tega je kot narodno izdajstvo moč razumeti tudi komunistično delovanje: medvojno pobijanje civilistov zaradi ideologije (ne zaradi sodelovanja z okupatorjem), podreditev Sovjetski zvezi, po vojni pa množični poboji, taborišča in montirani procesi, zaplemba in kraja imenovana nacionalizacija, izguba nacionalnega ozemlja v korist Hrvaške, ideološka norost in represija, zaprtje slovenskega prostora proti severu in zahodu, siromašenje iz 80% avstrijskega standarda leta 1918 na 30% leta 1990.

ninel wrote: 19.03.2021 11:36:02 Vendar ne glede na to dejstvo imajo vsi ljudje pravico do groba, tudi tisti, ki so se borili na strani nacizma in fašizma, čeprav oni sami drugim niso priznavali niti pravice do življenja, kaj šele do groba. Zato se v Zvezi borcev zavzemamo, da se dostojno uredi vprašanje vojnih in povojnih grobišč obeh vojskujočih se strani. Vendar ne tako, da se opravičuje kolaboracija z okupatorjem!
V redu, čeprav je praksa drugačna. Komunisti ljudem ne priznajo pravice do groba oziroma zanje sploh niso bili ljudje.

ninel wrote: 19.03.2021 11:36:02 Ljudem so se med vojno dogajale krivice, ki jih morajo ljudje oprostiti drug drugemu, če želijo živeti v sožitju in razumevanju. Teh krivic ne more popraviti nobena »spravna izjava«, še posebno pa ne takšna, ki ne upošteva zgodovinskih dejstev, zgodovinskega okvira, ter takšna, ki v »pozivu politični javnosti« nedvoumno sporoča, da je namenjena zlorabi in spreobračanju zgodovine v politične namene in razdvajanju ljudi. Sožitje in medsebojno spoštovanje med ljudmi se bosta dosegla le s podajanjem resnice in zgodovinskih dejstev, nikakor pa ne z vsiljevanjem »sprave« s političnimi razlagami zgodovine in iskanjem opravičila za sodelovanje z okupatorjem. Slovenija potrebuje narodno pomiritev in resnico!
Žrtve bodo oprostile, ko bodo same tako hotele, ne ker "morajo". Nobena pomiritev ni možna ob vsem oblastnem samopašju in korupcijskih zlorabah komunistov in levičarskih naslednikov. O resnici je pa najbolje, da komunisti in borci čimbolj molčijo, ker vseskozi čimveč lažejo.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 19.03.2021 12:33:08
by ninel
DANES JE PETEK!
PITNE VODE NE DAMO!
OB 19:00 NA TR TISKOVNA KONFERENCA IN TEMATSKA REKREACIJA!
SE VIDIMO NA TRGU!


Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 20.03.2021 1:03:46
by ninel
Janša je delil objavo stranke Fratelli d’Italia. Gre za italijansko neofašistično stranko.
Kakšna epidemija neki, največja nevarnost je LGBT+!

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 20.03.2021 9:26:48
by ninel
Večer, V soboto, 20 3. 2021
Poziv iz Pariza izpred 150 let
Svetlana Slapšak

18. marca 1871 je na Montmartru izbruhnil spopad med vojsko in državljani, med katerim so pripadniki nacionalne garde prestopili na stran državljanov. Spopad se je končal z ustrelitvijo dveh generalov in vstajo celega Pariza. Vojska se je s kasnejšim predsednikom republike Adolphom Thiersom umaknila v Versailles in obkolila Pariz, ki so ga tedaj še vedno oblegali tudi Prusi. Vojne še ni bilo povsem konec… Pariz je bil lačen, utrujen, veliko ljudi je bilo ranjenih, na skoraj dva milijona prebivalcev jih je bila četrtina delavcev oziroma najrevnejših, ki so živeli v grozljivih pogojih in seveda niso mogli pobegniti v Versailles ali na svoje podeželsko posestvo. Od skupščine ni bilo mogoče pričakovati ničesar, saj so bili poslanci iz »globoke« Francije pretežno iz poljedelskih krajev – lokalni bogataši, izvoljeni tako, kot je hotela lokalna cerkev.

Pariški »polž« oziroma razpored mestnih četrti, označenih s številkami od središča pa naokrog njega, je bil razsekan z novimi bulvarji, ki jih je zasnoval arhitekt Haussmann. S tem je razbil stare četrti in uničil dober del srednjeveškega Pariza, parcele ob ob bulvarjih pa so zasedli bogati s svojimi trgovinami, ustanovami, zabavo in palačami. V mestu je vrelo zaradi številnih levih gibanj in društev, blankisti (Louis Auguste Blanqui), proudhonovci (Pierre-Joseph Proudhon) in jakobinci so zastopali različne vizije socialistične prihodnosti, obstajali so prva delavska internacionala, ustanovljena leta 1864, močno feministično gibanje ter ogromno revij, časopisov in angažiranih umetnikov. Skratka, bil je pravi trenutek za revolucijo.

V samo nekaj dneh je bila ustvarjena urbana država brez stika z zaledjem. Mestne zaloge hrane so bile sicer precejšnje, toda dobav od zunaj ni bilo, zato je bila ena od glavnih nalog enakomerna oskrba, predvsem s kruhom (na bone) in krompirjem. Pariška komuna je bila organizirana kot neposredna demokracija, četrtne enote so uvedle samoupravljanje z menjavo odgovornih vsaka dva tedna. Osupljivo število pobud je cvetelo na vse strani – klubi, debate, načrti. novi skupščini ni uspelo v sedemdesetih dneh izglasovati ženske volilne pravice, ji je pa uspelo priznati sklenitev zakonske zveze brez obreda, tudi civilnega, pravico tujcev do državljanstva, laičnost šol in odstranitev verskih simbolov. Luise Michel je vodila najbolj priljubljeni Revolucionarni klub. Licejski in univerzitetni profesorji so v glavnem pobegnili iz Pariza, toda ostalo je ogromno drugih intelektualcev in predstavnikov svobodnih poklicev. O komuni sta pisala Emile Zola in Victor Hugo ter seveda Karl Marx.

Ena od zares vznemirljivih pobud je bila »luksuz za komunarje«, pri kateri sta sodelovala tudi slikar Gustave Courbet in risar Honore Daumier, da bi umetniki skupnost obogatili z deli, ki jo izražajo… To je pomenilo tudi drugačno, prilagojeno urejenost urbanega prostora, ne le glede na potrebe, ampak tudi glede na želje, fantazme: prilagoditev je bila namenjena in podrejena uživanju. Revije, časopisi in pamfleti so se namnožili, desni časopisi so bili občasno prepovedani, vendar je razglašena svoboda tiska omogočila, da so se takoj spet pojavili. Pariška komuna je bila nedvomno eden od največjih medijskih dogodkov tistega časa: ne le da se je o njej pisalo, ampak so se v svetovnem tisku pojavljale tudi fotografije s krajev dogodkov, kot je bilo denimo rušenje Napoleonovega spomenika in Vendomskega stebra, simbolov monarhije.

Osnovno družbeno načelo komune je bilo mešanje slojev ob spoštovanju popolne družbene enakosti: delavci so bili prvič slišani, njihove zahteve izpolnjevane, njihovo sodelovanje je bilo osnova vsake akcije. Šolstvo oziroma izobraževanje je postalo najpomembnejši program komune. Skratka, dan v mestu je bil zdaj za vse komunarje drugačen, saj je vsak sam odločal o svojem delu, koristi za skupnost, o svojih in tujih potrebah; organiziral se je v okviru poklicnih skupin, ideoloških skupin, po četrtih, ulicah, hišah, lahko se je srečeval in razpravljal z vsako javno osebnostjo, ki je bila prav tako komunar, se izpostavljal kritiki in sam kritiziral – in enako je veljalo za komunarke. Koliko je bilo storjenega v tako kratkem času, si je še danes, ob vseh naših telefončkih težko predstavljati.

Vse to se je začelo rušiti 21. maja, ko je Thierse začel osvajati Pariz, del za delom, ulico za ulico, ter izvajati teror na podlagi denunciacij. Prvega dne tistega tedna, upravičeno poimenovanega krvavi teden, niso prizanesli prav nikomur - niti ženskam, otrokom in starcem v bolnišnici. Izurjeni in spočiti vojaki so do 28. maja pobili okoli 30 tisoč Parižanov. Ujetnikov praktično ni bilo. Preživelim komunarjem so kasneje sodili, jih preganjali, morali so bežati in se skrivati. Danes domnevajo, da je bilo skupno število žrtev okoli 50 tisoč. Zadnji dan krvavega tedna so ob zidu na pokopališču Pere Lachaise ustrelili 147 komunarjev: tam še danes potekajo slovesnosti v spomin na žrtve. Spomenik ustreljenim komunarjem je skromna plošča. In ker zna biti zgodovina pravična in cinična, je Thiersova grobnica najgrša in najbolj prepotentna struktura na Pere Lachaiseu.

Po komuni je nastopilo obdobje represije in diktature, poskusi revolucije so se preselili drugam. Evropski kralji, v glavnem sorodniki, so s pomočjo politikov pripravljali novo lepo vojno, zagnani kapitalizem pa je proizvajal novo orožje, ki bo kmalu izrinilo poveljnike na konjih in s perjanicami na glavah. Zamenjali so jih krvavi pokoli s pomočjo hitrostrelnega orožja, bojnih strupov, letal in… telefonov. V Parizu so po komuni začeli graditi baziliko Sacre-Coeur, kot pokoro za zločine revolucije in komune. To je nedvomno najostudnejša cerkvena zgradba v Parizu in povsem upravičeno nosi vzdevek »poročna torta«. Prebiranje modernih raziskav o pariški komuni in revoluciji leta 1789 vzbuja vtis, da tu sprave ni, da vsak raziskovalec stoji na eni ali drugi strani, kakorkoli so že rezultati tako enih kot drugih precizni in relevantni. Seveda, naj je bog ali sovražnik, kapitalizem še miga.

Umetniška dela, spomeniki, vse, kar govori o komuni, predstavlja neprecenljivo dediščino. Sodobnikom in tistim, ki so pozneje delili njihove spomine, ostane pesem Čas češenj, ki jo je že leta 1868 napisal Jean-Baptiste Clement, vendar ji je kot komunar po padcu komune tudi sam dal nov pomen. Uglasbil jo je Antoine Renard. Pesem govori o času, ko zorijo češnje in se pojavijo slavčki in kosi, rdeči plodovi pa padajo z vej kot kaplje krvi, ter o tem, da se tedaj ne bi smeli zaljubljati, čeprav se nekateri temu ne morejo upreti in tako svojemu srcu zadajajo smrtne rane… Pesem Čas češenj je postala neke vrste koda, po njej se ljudje še danes prepoznavajo in se spominjajo časa, ko niso mogli ostati tiho in so se brezupno zaljubili v svobodo in enakost.

Pariški komuni ni uspelo storiti niti ene napake poznejših socializmov, a ni rečeno, da je to samo cinizem časa. Nasprotno, poziv iz Pariza izpred 150 let je treba sprejeti, mu prisluhniti, iz njega črpati ideje. Parižanov je bilo leta 1871 nekaj manj, kot je prebivalcev Slovenije danes: s tehničnega vidika ne bi bilo tako težko uveljavljati nekaterih njihovih idej. Različne leve stranke in gibanja so se takrat srdito prepirale in se obenem dobro razumele. In zakaj se tudi ne bi, ko pa je obstajala obilica levih revij in časopisov. Danes v Sloveniji ni niti enega levega časopisa. Ja, medijski prostor je zaradi tega dejansko neuravnotežen. Naj razmislimo še o umetniškem luksuzu za zatirane? O bonih za kruh in krompir?

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 20.03.2021 9:39:17
by ninel
Pred petnajstimi leti sem imel za Feral Tribune intervju, v katerem sem govoril o stripovski, družbeni
in politični situaciji na Slovenskem. Intervju je še danes aktualen, je pa škoda, ker ni objavljen cel,
ampak samo začetek.
http://feral.audiolinux.com/tpl/weekly1 ... icle=15006

IZTOK SITAR, SLOVENSKI STRIP AUTOR, GOVORI O NETOLERANCIJI U SLOVENIJI, VJEČNOSTI KATOLIČKE CRKVE I GLUPOSTI, STRIPU NEKAD I SAD...
CRKVA JE VJEČNA KAO I GLUPOST
Igor LASIĆ
27. prosinca, 2006.

Katolička crkva u Sloveniji, a mislim da je isto i u Hrvatskoj, ima danas sličan status kao što ga je imala nekad u Jugoslaviji JNA, znači država u državi. Ona je nedodirljiva, iznad svih zakona, a pogotovo iznad Ustava. Štiti zločince i pedofile u svojoj vrsti, što u stvari nije ništa novo, ako se sjetite vlastite historije: na kraju Drugog svjetskog rata Katolička je crkva pomogla svim ustaškim ratnim zločincima da napuste zemlju i preko Vatikana odu u Južnu Ameriku

Slikom i riječju, Iztok Sitar već godinama predstavlja jednog od najžešćih kroničara slovenske društvene zbilje, sa širokim zahvatom pripadajućih tema. Otkako je u Sloveniji na vlasti desnica koja svakako teže zagorčava život vlastitim građanima negoli susjednim zemljama, a kao što se nama s ovu stranu Sutle često netočno sugerira, naime, barem tome poznatom autoru stripa više nitko ne može reći da je ranije išta pretjerivao u svom prepoznatljivo iščašenom prikazu politike, kulture, privrede, prosvjete, religije, sela i grada... Uostalom, ako se stripu može poželjeti novi prosperitet u 21. stoljeću, manje od onoga što radi Sitar ne bi ni trebalo uzimati u obzir.

Četverodijelna trilogija

- Prije dva mjeseca promoviran je vaš novi strip album "Glave" u kojem obrađujete veći broj likova - svaki ima svoju tablu priče, a kroz album se međusobno vezuju... Negdje sam pročitao da "Glave" tematiziraju čak i više pojedinačnih tzv. društvenih devijacija negoli je likova, da ste u tom albumu satiri podvrgli gotovo sve mane (slovenskog) društva?

- Strip album "Glave" je četvrti dio trilogije "Slobodna Slovenija" - to je, naime, trilogija u četiri toma - koja se bavi društvenopolitičkom tematikom. Slovenski pisac i kritičar iz prošlog stoljeća Fran Levstik je mlađim kolegama savjetovao da pišu "tako da se Slovenac vidi u knjizi kao u ogledalu". Ja se striktno držim njegovog savjeta pa sam stoga u prvom albumu "Crni ljudi, bele kosti" pisao o putovima i stranputicama slovenske katoličke crkve, u drugom, "4000", secirao sam slovensku desničarsko-nacionalističku politiku, u trećem sam albumu nacrtao biografiju Boga – "Priča o Bogu" - a u "Glavama" sam držao ogledalo slovenskom društvu uopće. Naime, "Glave" su sastavljene od pedeset jednostraničnih priča s anonimnim ali realnim protagonistima iz vlastite mi sredine, koji pak ne nastupaju u realnim nego u fiktivnim situacijama. Kroz njih se oslikava slovenska svakodnevnica nabijena nacionalizmom, fašizmom, rasizmom, klerikalizmom, šovinizmom, ksenofobijom, homofobijom, pedofilijom, netrpeljivošću spram drugačije mislećih, manjina, žena itd... Žanrovski su te priče različite, poput satire, drame, melodrame, tragedije, krimića pa čak i ljubavne priče. Zanimljiv je i pristup u kome se protagonisti jedne priče ponovo nađu i u sljedećoj i tako tvore cjelinu.

Kroz naziv pak serije "Slobodna Slovenija" htio sam pokazati kakva je moja vizija države u kojoj živim ili, još bolje, htio bih da živim... Bez već spomenutih "izama" i fobija.

- Marko Brecelj sugerirao mi je nakon nedavnog intervjua, u kojem smo spominjali i Crkvu: "O tome moraš pitati Sitara, on je najoštriji slovenski kritičar klerikalizma." Je li to samo zato što ste doista oštri u kritici, ili također zato što je kritičara Crkve u Sloveniji – i ponešto šire – malo?

- Pa, u stvari uopće nisam oštar, ja joj samo držim ogledalo! Nakon 1990. godine, do tada tiha, gotovo nezapažena Katolička crkva u Sloveniji razbahatila se preko svake mjere. Postala je agresivna i pohlepna te zahtijeva za sebe - bez ikakvog prava, naravno - razne objekte i šume, štoviše i cijeli Triglavski nacionalni park, a da i ne govorimo o novoj evangelizaciji Slovenaca, s kojom je počeo prethodni nadbiskup Franc Rode riječima: "Tko nije katolik, nije pravi Slovenac." Rode je sada, hvalabogu, kardinal u Vatikanu, pa stoga ne može više (toliko) štetiti Sloveniji. Ali, kakva je ulizica, sigurno će jednom dogurati do pape! Naime, Katolička crkva u Sloveniji, a mislim da je isto i u Hrvatskoj, ima danas sličan status kao što ga je imala nekad u Jugoslaviji JNA, znači država u državi. Ona je nedodirljiva, iznad svih zakona, a pogotovo iznad Ustava. Štiti zločince i pedofile u svojoj vrsti, što u stvari nije ništa novo, ako se sjetite vlastite historije: na kraju Drugog svjetskog rata Katolička je crkva pomogla svim ustaškim ratnim zločincima da napuste zemlju i preko Vatikana odu u Južnu Ameriku.

Ja znam da time što kritički pišem o Katoličkoj crkvi neću postići nikakve promjene, ali barem da se čuje glas djeteta-stripa, kojeg nitko ne shvaća ozbiljno: "Car je gol!" Također mi je potpuno jasno da u borbi s Katoličkom crkvom nemam nikakvih šansi, pošto je Katolička crkva vječna. Isto tako, kao što je vječna i ljudska glupost. Kad jednom više neće biti ljudske gluposti, tad neće biti ni Katoličke crkve. I svih ostalih.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 20.03.2021 10:52:29
by ninel
Ko se janšisti koljejo med sabo... :cry_lol:
https://topnews.si/2021/03/19/oddaja-vv ... YyO8AbjcJo

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 20.03.2021 13:37:01
by macon
Ob takih "ostrih kritikih" klerikalizma in njihovih "pronicljivih mislih" za cerkev res ni zime. Poleg tega je res hudo "uporništvo" srati po cerkvi, ker po njej od leta 1945 serje vsak, ki ima pet minut časa.

Postavljanje ogledala, kakšna naduta pretencioznost. Seveda je cerkev imela pravico do vrnitve posesti in objektov, ker so bili pred povojno zaplembo ali nacionalizacijo v njeni lasti, cerkev pa je obdržala lastniške dokumente. Pred čvekanjem o cerkvenih zločinih naj se vsak komunist ukvarja najprej z brunom v lastnem očesu.

Medij za intervju je bil napačen, pravi bi bil Ciciban ali Mikijev zabavnik.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 20.03.2021 13:47:32
by macon
ninel wrote: 20.03.2021 9:26:48 Danes v Sloveniji ni niti enega levega časopisa. Ja, medijski prostor je zaradi tega dejansko neuravnotežen.
Smešno, ženska spet dokazuje, da je neuravnovešena in zmešana. Oziroma odkrito izraža, da bi rada stalinistično represijo za vse neleve, ker to je tista smer, v katero se da tudi v medijih še bolj. Huda jama je vendar spet prazna in je najbolje vse "izdajalce" in "fašiste" kar pobit.

Vsi ti komunisti nikoli niso imeli pojma o osnovah ekonomije in kapitalistične produkcije, njihove družboslovne predstave so redno povsem zgrešene, ker ne bazirajo na tehnološkem nivoju in produkciji. Vse družboslovje potem samo z zamudo komentira spremembe, ki jih je v realnosti povzročila tehnologija.

Hkrati pa odvratno spakovanje iz nekakšne "uporniške pozicije" medtem, ko so komunisti tu sistem in ustvarjajo družbene pogoje. Pa popolna amnezija in nezaznava komunistične-levičarske korupcije in kriminala, ki vsako leto požre do tretjine državnih prihodkov.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 20.03.2021 17:54:14
by ninel
RAZISKOVALI SO BRALNO PISMENOST SLOVENSKIH 15-LETNIKOV

Zame so zelo pomenljive besede dr. Milene Mileve Blažič, literarne zgodovinarke in strokovnjakinje za mladinske književnost,
ki je spregovorila tudi o bralni pismenosti politikov: '"Če pogledamo politike in poslance, se iz njihovega besedišča vidi, da so
nehali brati v 4. ali 5. razredu osnovne šole, ker so vse metafore iz Tajnega društva PGC."

Poznamo šest ravni bralne pismenosti, druga pomeni dobesedno razumevanje krajših besedil, medtem ko je za peto in šesto
stopnjo, to dosega slabih devet odstotkov slovenskih 15-letnikov, potrebno veliko več, pojasni doktorica Nataša Potočnik
z Zavoda za šolstvo. "Razlikovati med mnenji in dejstvi. Razbrati zelo prikrite, posredne informacije, prepoznati koncepte
v besedilih, argumentacije, se znati pisno odzvati na besedilo. To so daljša, zahtevnejša besedila."

Sodeč po komentarjih pod prispevki Nove24 sem skoraj prepričana, da zvesti sledilci Janeza Janše dosegajo drugo raven bralne
pismenosti, ki od bralca zahteva le dobesedno razumevanje krajših besedil brez prepoznavanja prikritih, posrednih informacij,
ki zahtevajo argumente. Težko jim je ločiti med osebnim mnenjem Janeza Janše in pripadnikov njegove ideologije ter med
dejstvi, ki morajo biti podkrepljeni z argumenti. Ne potrudijo se niti toliko, da bi ta osebna mnenja preverjali in jih šele potem
sprejeli kot svoje osebno mnenje, ki pa je lahko laž ali resnica. Bolj ko preverjaš iz različnih virov, bližje si resnici in bolj se
oddaljuješ od laži. Resnica pa je za kvaliteto življenja boljša izbira, vsekakor pa bolj moralna in dobro vpliva na tvoj miren
spanec.

(Bojana Žvokelj na fejsu)

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 20.03.2021 21:00:35
by ninel
Govor Sare Štiglic iz gibanja "Mladi za podnebno pravičnost" na včerajšnjem protestu.

Image
hiawatha's childhood