Page 117 of 246

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 11.02.2021 17:17:29
by Poli 78
Seveda ni denarja, ko je pa Počivalšek (& co.) REŠEVAL ŽIVLJENJA z nepopolnimi stroji, ki še danes stojijo v zaklenjeni sobi, da o maskah s kuhinjsko gumico par excellence ali tistih nesramno dragih, ne govorimo.

Kaj za vraga bo vlada storila sedaj, ko je še vrabcem na vejah jasno, da smo imeli lažne pozitivne... (koliko časa) in ko? Jasno, da je policijska ura še naprej MUSS, saj ne želimo, da se politično neprimerni osebki motajo zvečer po ulicah mest, ali BOG-NE-DAJ! izražajo svoje voljo svobodno.


Poglej, poglej, še se najdejo mesta za zveste janšiste
https://www.delo.si/novice/slovenija/bo ... esu-hojsu/



Kadunc izpodbija izvolitev svojega naslednika janšista
https://www.delo.si/novice/slovenija/ka ... hatmougha/


Za bruseljskim krmilom Slovenijo čaka čer vladavine prava
https://www.delo.si/novice/slovenija/za ... ine-prava/

Me zanima kako globoko bodo šli naši janšisti pri rušenju demokracijo na očeh EU... glede na njihov IQ bi rekel, da do konca, kot nazadnje pri podpori potopljenega Trumpa in njegovega kadra


brez komentarja
https://www.delo.si/novice/slovenija/ob ... po-jeziku/

In da se razumemo, sem seveda za to, da se stopi na prste tistim, ki izkoriščajo sistem, a ne tako. :wallbash:

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 11.02.2021 19:25:25
by macon
Tukajšnja demokracija je samo navidezna, vsebina je pa leva kleptokracija.

Leva "vladavina prava" je vladavina pravih, ker z zakoni in pravom nima zveze.

Pogovor z levičarji je nesmiseln in ga tako tudi razumem. Argumentov več ni, je samo glasno levičarsko vreščanje in laganje. Oziroma argument je moč za vsako ceno, denar za nič in s tem povezana poza.

Verjetno nas boste s silo s časom utišali, vendar potem ne bo ne miru ne napredka, ker vzporedna realnost laganja v realnosti ne bo ustvarjala ničesar pozitivnega. Cena bo na koncu visoka.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 12.02.2021 8:39:05
by ninel
Ivo Ivačič
Kako so me policisti napadli s solzivcem in se pred mojimi očmi izživljali nad hčerko
Večer, 5. 2. 2021

Kot šestmesečnega dojenčka me je skupaj z družino iz Obsotelja nacistični okupator v zasneženih odprtih vagonih izgnal v nemško taborišče. Osemdeset let pozneje so me v deklarirano demokratični domovini, kateri sem s svojim dolgoletnim novinarskim delom vestno pomagal pri razvoju, nič krivega policisti namerno napadli s solzivcem in se pred mojimi očmi zverinsko izživljali nad hčerko.

Še vedno se mi tresejo roke. Pa ne zaradi starosti, kajti še v tem letu bom morda dočakal 80 let, temveč zaradi grozljivega dogajanja, ko so se policisti pred mojimi očmi izživljali nad hčerko, malo pozneje pa mi je policist v obraz izstrelil še solzivec. Okoli osme ure zjutraj me je hčerka prosila, naj jo peljem na Trubarjevo ulico v središče Ljubljane, do nekdanje tovarne Rog, skvota, znanega širom sveta. V njej so več kot 15 let delovali tudi alternativni umetniki, socialne delavke in delavci, glasbeniki, športniki, pesniki, izvajali so se tečaji slovenskega jezika za begunce in številne druge dejavnosti. Povedala mi je, da ljubljanska občina pod vodstvom na zunaj levo usmerjenega župana Zorana Jankovića in z "žegnom" desno usmerjenega predsednika vlade Janeza Janše namerava nasilno odstraniti prebivalce iz območja nekdanje tovarne.

Že na začetku ozke Trubarjeve ulice sva opazila, da je nekaj hudo narobe; vse naokoli so bili parkirani avtomobili varnostnih služb in policije. Na začetku so po ulici postopali številni varnostniki. Ko sva se po pločniku bližala vhodu na Rogovo dvorišče, se je na ozkem cestišču gnetlo vse več policistov s čeladami na glavah in ščitniki pred obrazi. V levih rokah so držali velike plastične ščite, v desnih pendreke, za pasom so jim visele pištole z dolgimi cevmi. Če bi se slučajno znašel na tem mestu, bi najbrž pomislil, da nemara snemajo srednjeveški film.

Že več kot dve leti čakam na operacijo kolka, zaradi bolečin v hrbtu nisem mogel slediti hčerkinim korakom. Za njo sem slišal le še njene besede: "Tam so moje prijateljice in prijatelji." Za trenutek mi je izginila izpred oči. Malo naprej, ko sem dospel do arkad, sem na cestišču zagledal do zob oborožene policiste. Kakšen meter ali dva stran od njih sem zagledal hčerko, ki se je v prvi vrsti v skupini 10 ali 15 deklet in fantov držala za roke. Po nekaj trenutkih sem bil priča dogodku, ki ga ne bom pozabil in ga ne privoščim nobenemu staršu. Do tistega trenutka sem bil prepričan, da se pri nas, v svobodni in demokratični Sloveniji, ne more zgoditi kaj takega s strani državnega represivnega aparata. Gmota teles s čeladami, ščiti in pendreki je podivjano napadla goloroke mlade ljudi, jih tepla, vlekla po tleh, jim zvijala roke. Z grozo v očeh sem iz pločnika zagledal dva uniformiranca, ki sta vsak iz svoje strani zgrabila hčerko in jo brutalno podrla na kolena.

"Ne! Ne! Kaj vam je storila?" Sem nemočno zavpil. Ob vsesplošnem kričanju in ob votlem odmevu, nastajajoč od udarcev golih rok po ščitih napadalcev, me seveda nihče ni slišal. Od obupa sem se ves tresel. Imelo me je, da bi z golimi rokami planil na podivjane policiste in pomagal hčerki, krivi le toliko, da se je pridružila skupini golorokih mladih ljudi. Še sreča, da sem se zadnji hip zavedel, da bi me lahko policijski škornji in policijske palice pomendrale - celo do najhujšega. Ob pogledu na podivjane uniformirance, ki so se groteskno izživljali nad ljudmi, sem se spomnil, da je hčerka astmatičen bolnik in da je ob stresnih dogodkih že večkrat potrebovala zdravila. Zato je bil moj strah zanjo še toliko večji. Za trenutek sem jo prek čelad, ščitov in pendrekov izgubil izpred oči. Potem pa sem doživel še hujši šok; v množici sem zagledal policista, ki hčerko z zvezanimi rokami drži za njeno glavo in jo buta ob ohišje policijskega avtomobila. Zdelo se mi je, da je po njenem obrazu začela teči kri. Prepričeval sem se, da se ji je zaradi izživljanja uniformiranca prek obraza povesil samo pramen njenih las.

Zgrožen in obupan sem se zaman oziral okoli, da bi nemara opazil nadrejenega policista in se pritožil zaradi grozovitega in neupravičenega izživljanja. Medtem ko sem v smeri Tromostovja hodil po Trubarjevi ulici, domala polni policistov in varnostnikov, me je po mobitelu poklicala hčerka. S tresočim glasom mi je sporočila, da so jo policisti grobo zvlekli v policijski kombi in ji tudi besedno dodatno grozili (čeprav je imela zvezane roke, ji je uspelo priti do telefona). Dodala je, da ji po obrazu teče kri. V skrbeh za mojo varnost me je prosila, naj se čimprej vrnem domov.

Pogovor me je nekoliko pomiril. Ker sem imel avtomobil parkiran na drugi strani Trubarjeve ulice, sem se po pločniku, ki ni bi zaprt s strani policije, vračal proti vhodu v Rogovo dvorišče. Na oddaljenosti kakšnih 30 metrov sem pred seboj spet zagledal grozeč prizor. Oboroženi uniformiranci so spet jurišali na skupino golorokih mladih ljudi in jih s pendreki in ščiti z vso močjo potiskali v zid na drugi strani ulice. Ti ljudje so pred Rog prišli zato, ker je mestna oblast pričela rušiti Avtonomno tovarno Rog. To se je zgodilo brez predhodnih obvestil in brez sodnih odločb o izvršbi in očitno tudi ob podpori sedanje vladajoče garniture, brez ozira na morebitne žrtve in ceno. Zakoni torej veljajo samo za navadne državljane, za oblastnike pa ne?

Za trenutek so se razmere pred vhodom v Rog nekoliko umirile. Izkoristil sem ta čas in po pločniku pod arkadami, mimo vrste parkiranih avtomobilov, kjer je bil prost prehod za ljudi, stopil na drugo stran grozljivega dogajanja. Policisti so se gnetli na ozkem cestišču in mi kazali hrbet. V roke sem vzel mobitel in poskušal prek parkiranega osebnega avtomobila posneti grozljive pošasti na ulici. Ko je to opazil eden od policistov, se je obrnil proti meni in mi v glavo nameril pištoli podobno napravo.

Ni bilo več časa za umik ali beg; v trenutku me je strašansko zapeklo v očeh, stemnilo se je pred menoj. Če ne bilo ob meni betonskega stebra, bi se zgrudil na tla. Ko sem si pomel oči, je pekoča bolečina postala še hujša. Pred menoj je bila tema. V grozi sem razmišljal, kaj naj storim, kako naj pridem domov. Pekle me niso samo oči, temveč tudi koža na obrazu. Malo prej sem bil priča grozljivemu mučenju hčerke, ki je bila kriva tega, da je stopila v vrsto prijateljev in znancev, držečih se za roke. Je bila hčerka morda politično ali kako drugače nevarna Zoranu Jankoviću, ljubljanskemu županu (ki je zame dobesedno "rdeč" samo po preliti hčerkini krvi, ne pa ideološko)? Je invalidni starec osemdesetih let, ki ni vključen v nobeno politično stranko, v nobeno nevladno organizacijo, morda nevaren sedanji desni garnituri na oblasti? Oblasti, ki s policijskim nasiljem ne samo podpira omenjena dejanja, temveč jih tudi vzpodbuja?

"Prekleti policisti!" sem izustil prvič v življenju. V mladosti, ki sem jo preživljal na skromni domačiji na Kozjanskem, kjer ni bilo denarja niti za najnujnejše, sem razmišljal, da bi tudi sam postal miličnik. Še vedno imam med njimi kar nekaj prijateljev in dobrih znancev, ki so ta poklic vestno in pošteno opravljali v "totalitaristični komunistični Jugoslaviji". Globoko spoštovanje še vedno čutim do enega izmed nekdanjih šefov slovenske milice, ki sem ga osebno poznal.

Sloneč na betonski steber in s temo pred očmi sem začutil, da me je nekdo nežno prijel za roko. "Vam lahko pomagam? Z vodo vam bi izprala oči," sem zaslišal ženski glas. Po izpiranju sem vendarle spregledal, pekoče bolečine pa so bile še vedno hude. Pred seboj sem zagledal dekle, povedalo mi je, da je študentka in da je več let aktivno sodelovala pri kulturnih in drugih dejavnostih v Rogu. Spremila me je do plastenk z vodo, kjer si je nekaj ljudi izpiralo pekoče oči.

Kakšen dan ali dva pozneje je novinarka iz menda "najbolj objektivnega medija«, Nove24TV (financirana, kot je znano, z madžarskim denarjem, njeni solastniki pa so tudi najvišji veljaki stranke SDS oziroma najožji sodelavci Janeza Janše), zapisala, da je obraz enega izmed njih dajal videz, kot da se je pravkar vrnil iz zasneženih planin, kjer ga je lepo ožgalo sonce.

V očeh sem še vedno čutil hudo pekočo bolečino. Zato sem po telefonu poklical svojega zdravnika. "Pojdite na urgenco, ni daleč!" mi je svetoval. Majajoč sem v smeri Kliničnega centra stopil izpod arkad na drugi strani vhoda v Rogovo dvorišče, kjer se je še vedno gnetlo krdelo (lepšega izraza si ne zaslužijo) policistov. Pristopil je fant. "Videl sem, kaj so vam storili," je dejal in mi ponudil, da mi pomaga pri hoji.

Bolečine so se nekoliko umirile, misel na hčerko pa mi ni dala miru. Na policijski postaji Ljubljana center so mi po telefonu povedali, da so jo najbrž odpeljali na policijsko postajo v Mostah. S tamkajšnjo postajo pa sploh ni bilo mogoče vzpostaviti telefonske povezave. Takoj ko sem vtipkal številke, se je policijski telefon na drugi strani samodejno izklopil. Tudi klici na hčerkin telefon so odzvanjali v prazno. Minila je ena ura, dve, tri, štiri ... Telefonskega odziva ne od hčerke in ne od policije ni bilo. Počutil sem se grozno, še posebej, ko sem pomislil na hčerkino bolezen in grozovito izživljanje policistov nad njo. Šele okoli 15. ure me je hčerka poklicala in povedala, da je na urgenci. Njena prijateljica jo je pripeljala domov šele po policijski uri - okoli ene ponoči.

Naslednji dan, vsa zabuhla v obraz in s krvavimi urezninami po čelu in pod očesom ter ranami po kolenih, mi je povedala, kaj se je z njo in še z nekaj dekleti in fanti dogajalo, ko so jih odpeljali na policijsko postajo. Preden so jo vrgli v marico, ji je policist med vezanjem rok odvzel platneno torbo, v kateri je imela tudi zdravilo. Ko so prispeli na postajo, je takoj povedala, da ima astmo in da potrebuje zdravilo, ki je bilo v torbi, odvzeti med postopkom na Trubarjevi. Odvrnili so ji, da če je prispela na postajo brez torbe, potem je pač ni. Odvzeli so ji telefon, jo pretipali in strpali v mrzlo samico. Vsa ta ravnanja, vse prej kot prijazna, so nekateri policisti opravljali brez mask. Nadeli so jih šele po hčerkinem opozorilu.

Potem pa se je zgodilo, česar sem se tudi najbolj bal. Zaradi grozečega obnašanja policijskih goril, ki so posamično vdirale le v samice, v katerih so bila dekleta, jo je začelo dušiti. Njeno dihanje je bilo vse težje, zato je prosila za zdravila. Ta so zahtevali tudi njeni priprti prijatelji, ko so slišali njene klice. Policist, ki je prišel v samico, ji je grozeče zabrusil, da jih bo dobila šele po tem, ko se bo nezavestna zgrudila na tla. Med tem so priprti prijateljici omogočili dostop do odvetnika. Povedala mu je, da se hčerka duši. Šele po njegovem posredovanju je druga prijateljica smela na postajo prinesti zdravila. Hčerki pa jih policisti vseeno niso dali. Tako je brez zdravil, ki so že bila na policijski postaji, več ur čakala, da so končno prispeli reševalci in jo odpeljali na urgenco.

Čeprav je od grozovitih dogajanj pred Rogom in izživljanjem Hojsovih policistov minilo že kar nekaj dni, hčerko še vedno v sanjah preganjajo policijske gorile. Tudi sam sem še vedno pretresen. Kot šestmesečnega dojenčka me je skupaj z družino iz Obsotelja nacistični okupator v zasneženih odprtih vagonih izgnal v nemško taborišče. Osemdeset let pozneje so me v deklarirano demokratični domovini, kateri sem s svojim dolgoletnim novinarskim delom vestno pomagal pri razvoju, nič krivega policisti namerno napadli s solzivcem in se pred mojimi očmi zverinsko izživljali nad hčerko.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 12.02.2021 10:17:48
by ninel
Marinko Čulić, Novosti
Paukova mreža ustašluka
https://www.portalnovosti.com/paukova-m ... TYwpMhffGE

"Inicijativa za zabranu ZDS-a najvjerojatnije će se pojaviti u Saboru, ali bez ozbiljnih
izgleda da bude prihvaćena. Današnja Hrvatska nije replika NDH, ali je isprepletena
tako gustom mrežom ustašonostalgije da iz nje jednostavno nema izlaza."

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 12.02.2021 11:59:28
by ninel
Sijajna ruska ilustracija Koče strica Toma iz leta 1966.

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 12.02.2021 15:15:12
by ninel
To fašistično Poljsko bi bilo treba nemudoma vreči iz Evropske skupnosti!

Trojica držav odrekla sredstva Poljski zaradi tamkajšnjih "območij brez ideologije LGBT"
https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/tro ... 31Ysp-BvLg

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 9:25:34
by ninel
Gotovo ste že nestrpno čakali na sobotni Svetlanin tekst. ;)

Večer, V soboto, 13. 2. 2021
Mrtvi nevesti
Svetlana Slapšak

Dve sta: tista, ki se je kot duh časa pojavila na državni proslavi ob slovenskem kulturnem dnevu, ter tista, ki so jo pokopali na Metelkovi prav na slovenski kulturni dan – obe sta mrtvi, da bolj mrtvi ne bi mogla biti. In dejansko je na začetku vse izgledalo precej žalostno, najbolj turoben kulturni dan med vsemi, kar sem jih doživela v Sloveniji, skoraj trideset v neodvisni državi in kakšnih petnajst pred tem. Potem so nekaj veselja vnesli spodrsljaji, ki so ob resnobni državni organizaciji in estetiki pač neizbežni: Povodni mož je v sakoju na golem trupu ter bos še najbolj spominjal na veseljake, ki so za tisti milijon evrov nabavili očitno neustrezne hitre teste. V uvodnem baletu pa se je Urška pojavila kot črna vdova, nekakšna vamp ženska, ki jo seveda čaka zaslužena kazen… In to je bilo povsem v skladu s pogrebnim nagovorom glavnega govornika. Drugih prvin živega razen kvasa v govoru ni bilo, ta metaforični kvas pa se je kakopak nanašal na tradicijo. Potem je sledilo še marsikaj o duhovnem in klijočem ter o kulturi brez bonitet. Amen.

Druga mrtva nevesta se ni tako zlahka predala, a kaj bo uboga, če se pripadnikom posebne enote pridružijo še rumeni jopiči, ki bi zdaj rušili tudi Metelkovo, kot kakšni predstavniki kulture dunajskega valčka v Narodni galeriji. Le kako je mogoče, da nihče od rumenih jopičev ni nastopil kot član žirije za Prešernovo nagrado? In kdo bo verjel, da rumeni jopiči obožujejo kulturo, kot je bila predstavljena na svečani proslavi? Padejo morda v tihi trans in se zibajo v ritmu glasbe, ko slišijo valček iz baleta Labodje jezero? Oblast se najbrž še nikoli ni predstavila v tako ogoljeni obliki: njihovi zvesti sluge gradijo kulturo okoli oltarja ter jo branijo s pomočjo policije in skupin nacističnih uličnih pretepačev, ki se predstavljajo kot delavski razred. Kje se je minister za kulturo zapijal na kulturni dan, je pri tem skorajda nepomembno vprašanje.

Predstavljajmo si drugačno vlado, ki bi se, potem ko bi odločanje o ukrepih v zvezi z epidemijo prepustila strokovnjakom, pametno razdelila denar, pred sodišče postavila vse lopove, povezane z nabavo medicinske opreme, preprečila pomor starejših ljudi in sploh pokazala nek razum, odločila praznik zaznamovati v skladu z dejanskim stanjem v kulturi: nagrajeni bi bili ljudje, ki so kulturo ustvarjali iz nič in jo ohranjali na ulicah, v zavetiščih, avtonomnih conah, virtualno; proslava bi potekala na prostem in vsi prisotni bi stali. Govor bi se nanašal na živo kulturo in tradicijo - in tudi upor je tradicija, zelo močna tradicija. Slavje bi bilo množično, saj bi se slavila prav zmaga kulture nad temo, prostaštvom in neznanjem, ki so nam ga vsiljevali skoraj leto dni ter odstranjevali nadarjene, strokovno podkovane in izkušene v korist neumnih, strokovno nepodkovanih in neizkušenih – ali preverjeno neuspešnih.

To, da zmaga ni bila dosežena do kulturnega dne, nas ne bi smelo razočarati, ravno nasprotno. Vodnikova domačija je denimo predvajala video program o eni od Prešernovih balad (avtor Carlos Pasqual), povsem dostojen državne proslave; knjižnica Otona Župančiča je predstavila pisano druščino ljudi, ki berejo Prešerna, ker jih navdihuje, preprosto, intimno, vsakdanje. Tudi to je bilo dostojno državne proslave. Poleg tega je bilo še veliko odličnih predstav, najboljših koncertov, vsa bogata produkcija v nemogočih pogojih, vse se je odprlo, prikazalo, nas povabilo h gledanju, uživanju, skakanju po kavčih, na katere so nas sicer obsodili. Koncert Vlada Kreslina, na primer… Virtualno in po domovih kulturni dan še nikoli ni bil tako vznemirljiv, tako drugačen od uradne različice. Kulturni dan je najbolj realno v realnem prostoru in z realnimi ljudmi, izpostavljenimi realnemu policijskemu nadzoru, proslavila Metelkova, ki je gostila tudi brezdomne rogovce: to je bil dostojen odgovor na državno proslavo. Vse skupaj, tudi vrste pred muzeji, kaže državnim oblastem, kaj ljudje mislijo o kulturi in kako jo čutijo. Oblast in kultura nimata več ničesar skupnega, in ker nam kultura resnično veliko pomeni, spokajte že enkrat in odidite!

Dve mrtvi nevesti v enem dnevu sta kar malo preveč. To je bilo videti tudi pri prejemnikih nagrad, ki so eni bolj drugi manj izgubljali stik z resničnim svetom, morda zaradi tako obilnih hlapov kvasa. Njim je najlažje odpustiti. Organizatorjem in vodji, ki je dan izrabil za pljuvanje po kulturi, ki mu ni všeč in je zato ne bi plačeval, ne more več nihče odpustiti. Se je pa vsaj ena od mrtvih nevest upirala in je dala jasno vedeti, da ne umira prostovoljno.

Zaradi kulturnega dne si drznem izpostaviti en razlog za odhod vlade, ki ga nihče ne omenja. Jaz sem ga že omenila in bom to storila še enkrat: vlada mora oditi zaradi stila. To ni družba, ki lahko prenese toliko sramotenja, toliko klofut, toliko posmeha ljudi, ki kršijo vsa pravila, še s posebnim zadovoljstvom tista, ki jih sami predpisujejo, ljudi, ki vsak dan proizvedejo takšne količine obscenosti in nesramnosti. To ni več vprašanje politike, stranke, parlamentarnega boja, pravil in zakonov: parametri in kriteriji so bili že zdavnaj prekršeni in vrženi v blato. Ostaja samo to, da je druščina v vladi in na oblasti pri svojem vedenju prestopila vse meje znosnosti. Zlasti v preteklih nekaj tednih se včasih zdi, kakor da njihovega ritma nespodobnosti ni več mogoče spremljati tako zaradi hitrosti pojavljanja kot zaradi števila.

Toda ne gre za kvantiteto, čeprav se na prvi pogled morda tako zdi. Kvantiteta je prešla v kvaliteto, kar počnejo, je postalo neznosno z vidika stila. Ne gre niti za željo po upočasnitvi niti za utrujenost. Nasprotno, pomembno je iz dirke izstopiti, da bi spet zadihali in da bi ohranili stil. Nikomur ni več treba spremljati oblasti v nori dirki delanja napak in deljenja klofut, skrb za stil je samo znak, da se je na strani potlačenih nakopičila moč in da ni več nobenega dvoma o tem, kaj se dogaja. Pogreb mrtve neveste je bila samo predstava, poučna fikcija, igra, samo ob prazniku, ob kulturnem dnevu. Saj menda niste verjeli, da je mrtva? Ne, že naslednji dan je bolj živa kot kdaj koli prej, le da se v tem naslednjem dnevu ne bo več igralo, vsaj ne take žaloigre: ta je pridobila tisto nepopustljivost, ki prihaja s stilom.

Skratka, to je bil v resnici eden od najbolj vznemirljivih kulturnih dni, odličen za opredeljevanje ljudi, idealen za prebujanje državljanov. Z malo več pameti bi lahko vlada bistveno obzirneje pristopila h kulturnemu samopredstavljanju. Vendar tega ni storila niti pri politično veliko bolj pomembnih in po njenih merilih večjih stvareh, zakaj bi se torej posebej trudila okoli kulture, s katero vsak dan ravna kot svinja z mehom? In tukaj je naredila napako, zaradi prekoračene meje stila, tega ni mogoče več z ničemer skriti.

Po takem prazniku je lahko odpor samo še bolj samozavesten, bolj veder in bolj vesel. Kmalu bo obletnica začetka, ko se je izpostavilo samo nekaj pogumnih posameznikov, kot sta border colie Kivi in režiser Jaša Jenull. Koliko je samo takšnih lokalnih legend po slovenskih mestih! Koliko priložnosti, da se dan za dnem osvobajamo oblasti, da gradimo spomin na žrtve, da preučimo vse možnosti sprememb, da nabrusimo zobe za novo vlado, da ji ne damo miru že od prvega dne, da jo izpostavimo enakemu ritmu presenečenj, tokrat v nasprotni smeri. Morda bodo potrebne prostovoljne delovne brigade za razna dela, morda bo treba na horuk skupaj s fotelji na prosto znositi vse, ki jih je nastavila sedanja vlada, morda bo treba spremeniti pravilnike, po katerih bi vsi ničvredni podtaknjenci ostali na svojih nezasluženih položajih do naslednje desne vlade… Prav vse si je mogoče predstavljati, tudi poraz odpora. Zato ste hiteli v muzeje na kulturni dan – zdaj vam je vse veliko bolj jasno.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 10:54:41
by ninel
Fašist ne more iz svoje kože...

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 12:52:19
by macon
Kaj so potem trije na fotografiji, ki sklanjajo glave pred množičnim medvojnim in povojnim morilcem?

Če bi bl Janša res fašist, bi "junaki" pogumno držali usta zaprta. Pa sploh ne bi rabil biti fašist, dosti bi bilo izvajanje zakonov, ki sankcionirajo grožnje.

Kolumne zabite zmedenke ne bom prebiral in komentiral. Ni vredno. Norost je zadosti huda kazen. Uživajte.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 13:11:48
by macon
Levičarje bi bilo treba pravosodno obravnavati, ker se norčujejo iz žrtev fašizma in nacizma. Zmerjanje Janše, ki ni nikogar dal niti zapreti, kaj šele ubiti, s Hitlerjem, je zmanjševanje grozot, ki jih je počel Hitler.

Označevanje centra za tujce, kjer migranti lepo žrejo in spijo (ni jim treba nič delati), za Auschwitz, je garancija, da bodo prišli novi Auschwitzi.

Sodobna levica je v samopašju, neumnosti, razvajenosti, laganju enostavno ponorela. Tega se ne da razumsko nasloviti, potrebni so organi pregona, da bomo živeli kot urejena družba. Drugače se bo levičarski narek sprevrgel v fizično nasilje.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 13:21:20
by macon
Gre za preoblikovanje zahodnih družb v nekaj pod čimbolj popolnim nadzorom in oblastjo levičarjev. Nekaj v stilu Orwellovega 1984. Sleherniki seveda morajo biti revnejši in z manj pravicami, zato se na vse kriplje zavzemajo in zato delujejo. V isti sapi seveda lažejo, da jim gre za dobrobit ljudi, da prevarajo bedake in pomirijo lastne ostanke vesti. Procesov za to, ki potekajo hkrati, je več:

-migranti (rastoči socialni stroški, porast kriminala, terorizem)
-"čista" energija za vsako ceno (CO2 kuponi, draženje energentov)
-lgbtq ideologija, vulgarna feminizacija, "pozitivna" diskriminacija raznih skupin
-permisija, odpravljanje povezave vzrok-posledica; odgovornost-nagrada
-rasizem proti belcem, predvsem proti moškim

Zadnje pri nas še ni prišlo do izraza, ker smo na obrobju zahodnega sveta in nimamo manjšin iz drugih celin. Ampak tudi to se že kaže v zasnovah, levičarji tudi to naslavljajo. Levičarji bodo poskrbeli, da bomo revnejši, da bomo imeli manj pravic in da bomo živeli v zmedenem, neurejenem, nasilnem svetu brez kake perspektive.

Vse je pa pogojeno z nivojem tehnologije (levičarsko družboslovno kvasanje samo z zamudo caplja za njim), avtomatizacija in izvoz dela bosta pomenila še manj produktivnega dela in plačila za zahodnjake. To bo sistem zapakiral v UTD, psihiatrične tabletke in "nič se ne da, vse je brezveze" apatijo, prekrito z ekrančki, ki bodo hkrati tudi sredstvo nadzora.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 14:04:05
by ninel
Janšistični nivo komuniciranja na družbenih omrežjih.

Image

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 14:08:54
by macon
macon wrote: 13.02.2021 12:52:19 Kolumne zabite zmedenke ne bom prebiral in komentiral. Ni vredno. Norost je zadosti huda kazen. Uživajte.
Tole naj razvijem, ker eni mislite, da ženska ne more biti zabita, ker ima doktorat. Moja izkušnja je, da tisti, ki niso imeli v šolah kaj prida matematike, enostavno logično slabo razmišljajo. Vse družboslovje ima malo matematike, če sploh kaj, tudi bolj družboslovne srednje šole je imajo bolj malo. Ti ljudje potem niso miselno koncizni, že vzroki in posledice jim delajo težave. Poleg tega ženske svoje čustvene predstave razumejo kot pomembne, čeprav za argumentacijo česarkoli pač niso pomembne.

Matematika ni dogovorna, nič ne pomaga, če se lepo izražaš oziroma zavijaš z očmi kot počnejo razne prikupne mladenke. Rezultat je pri matematiki neusmiljen do družbenih postavitev in dogovorov.

Moja osebna izkušnja z magistro računalništva, prijateljico ženine hčere, Rusinjo, ki v Sloveniji živi 15-20 let, ki je hkrati tudi predstava, kam je prišlo visoko šolstvo. Torej ženska me je prosila, če ji lektoriram diplomsko na FRI. Računalniška terminologija naj mi ne bi delala težav, moja slovenščina je pa funkcionalna, ni 100% pravilna.

Dejal sem si, da bodo kake tipične ruske napake, recimo napačno uporabljeni skloni, kot jih dela tudi moja žena. Potem pa grozljivka. Noben sklon ni bil pravilen, takoj, ko je imel stavek podredje, je bil popolnoma sesut. Popravljal sem 5 ali 6 ur, napak je bilo najmanj 500. Na koncu je za diplomsko dobila 9 ali 10 (ne spomnim se, visoko oceno).

V mojih časih nikoli ne bi izdelala 6. razreda osnovne šole, ker je s takim pisanjem ne bi spustili naprej. Ne predstavljam si, kako lahko nekdo s tako strukturo pisanja dela karkoli z glavo.

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 15:31:42
by Poli 78
ninel wrote: 13.02.2021 14:04:05 Janšistični nivo komuniciranja na družbenih omrežjih.

https://i.ibb.co/0nspJLD/zlatko-ponizanje-455x1024.jpg
To, da so popolnoma nepismeni je pa itak že dolgo znano. :cry_lol:

Re: Družbene anomalije: fašizem

Posted: 13.02.2021 15:51:21
by lenivec
Poli 78 wrote: 13.02.2021 15:31:42
ninel wrote: 13.02.2021 14:04:05 Janšistični nivo komuniciranja na družbenih omrežjih.

https://i.ibb.co/0nspJLD/zlatko-ponizanje-455x1024.jpg
To, da so popolnoma nepismeni je pa itak že dolgo znano. :cry_lol:
Mogoče bi jih pa lahko vsaj maconu dali lektorirati (vsaj v enemu prispevku višje se je pohvalil, da poleg konciznega/matematičnega razmišljanja obvlada tudi to - poleg lepljenja svojih lastnih forumskih prispevkov z norinega foruma na stripovskega).