Stripburger (Forum Ljubljana)

Vse v zvezi s stripi.

Moderatorji: TomDarjangCortoTornadoMioke

Odgovori
Uporabniški avatar
Corto
Moderator STRIPOHOLIK
Prispevkov: 6191
Pridružen: 25.01.2005 20:30:25
Kraj: Škofja Loka
Kontakt:

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a Corto »

Bob Rock napisal/-a:
ninel napisal/-a:... Stripburger namreč sploh ni več edini slovenski stripovski založnik ...
Ker do danes je bil pa 20 let edini stripovski založnik.
Se vidi, da je en strokovnjak napisal ta tekst :D
Da ne govorimo še o številnih pravopisnih in slovničnih napakah.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

STRIPBURGER #61

Slika

maj 2013, 96 str., 2,5 €
naslovnica: Bendik Kaltenborn

Nova številka Stripburgerja je zares nekaj posebnega. Aha, pa smo spet tam. Zakaj pa tokrat, boste rekli? Ker Stripburger še nikoli v svoji dolgoletni zgodovini ni bil tako barvit! Kar je res, je res. Pred vami je natisnjen dokaz.

Namesto standardnih osmih barvnih strani, jih je tokrat kar triintrideset! Razlog za to je norveški blok, ki predstavlja razvito in očitno barvito stripovsko žarišče, kjer dobrih striparjev ne manjka. Med njimi so tako stari kot novi znanci naše revije: Jason, Bendik Kaltenborn, Lars Fiske, Kristoffer Kjølberg, Christopher Nielsen, Anna Fiske, Inga H. Sætre, Sindre W. Goksøyr in Martin Ernstsen.

Pomesti smo torej morali ostale stripovske prispevke v naslednjo številko in pustiti prostor severu. Blok se je razširil na sosesko in temu primerno dolg je informativni tekst o norveški stripovski sceni, ki ga je spisala novinarka in prevajalka Erle Marie Sørheim.

A ne skrbite, naše mesto je kljub temu še vedno multinacionalno: slovensko bero nosita Martin Ramoveš in David Krančan, britansko zastavo vihti Alex Potts, švedsko/nemško navezo zastopa naš stari znanec Lars Sjunnesson z že tretjim delom mini serije o barabi Åkeju.

Poplavi v mestu dobrih stripov so podlegli tudi teksti. Teh je manj, nadaljuje se teoretična rubrika Raz, dva, strip!, v čast nam je bilo intervjuvati norveškega stripovskega nomada Jasona.

Za nameček je tu, kot vedno še domačijsko-svetovljanski venček recenzij, ki so ga spletli naši redni recenzenti Ana Bogataj, Gašper Rus in Koco.

Barvit pozdrav!
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

Mala Stripburgerjeva stripdelavnica

mentor: Andrej Štular

sobota, 10. avgust in nedelja, 11. avgust 2013,
od 12. do 15. ure, KUD France Prešeren


KUDov Mali atelje in Stripburger sta združila moči in tokrat za starejše od 8 let pripravljata Malo
Stripburgerjevo stripdelavnico. Na kratki dvodnevni delavnici bo mentor, stripavtor Andrej Štular,
skozi pogovor udeležence spoznal z medijem stripa. Sledil bo prikaz delovnega procesa, iskanje idej
in predlog za kratke stripe. Po pregledu nastalih predlog in idej ter individualni analizi se bo začelo
z izdelavo kratkih stripov. Namen delavnice je seznaniti udeležence z osnovami stripovskega ustvarjanja
in možnostmi, ki jih ponuja stripovski medij, ter izvedba vsaj enega samostojnega kratkega stripa.

Delavnica je brezplačna. Število mest je omejeno, prijave zbiramo na tadeja@kud-fp.si ali na 070 727 521.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

Stripburger številka #62 prihaja na prvi tir, zadnji peron v letu 2013. Dragi potniki, prosim vstopite! Zapeljite se z nami v krasni svet novih striparij!

Potovanje pričenjamo s Propadom starega sveta, četrtim delom serije Larsa Sjunnesona (SE/DE) o Åkeju Jävlu. Za redne bralce Stripburgerja bo še kako zanimiv uvodni razmislek o tem (anti)junaku Larsovega stripa (in našega časa), ki ga je brez dlake na jeziku spisal skrivnostni Toby Esterhase.

Mednarodno zastavljeno pot strumno nadaljujemo v družbi Petra Lallyja (UK) in Alexa Pottsa (UK) ter se ustavimo v eni od stockholmskih knjigarn na skodelici čaja z Gunnarjem Lundkvistom (SE), ki smo ga zvabili iz ustvarjalne tišine švedskih gozdov na plano oz. v mesto, da bi z njim opravili intervju. Ta je hkrati tudi napoved slovenske izdaje zbirke stripov o njegovem zvestem sopotniku, mačku Klass Kattu, ki vas pozdravlja tudi z naslovnice. V drugem, precej bolj zajetnem intervjuju pa bomo spoznali Marcosa Farrajoto (PT), neutrudnega akterja portugalske underground stripovske scene. Intervjujema seveda delata družbo tudi reprezentativna stripa obeh avtorjev.

Na barvnih straneh je ponovno z nami Anna Ehrlemark (SE), redna potnica na relaciji Ljubljana – Stockholm, pot v še nevidene širjave stripa pa nadaljujemo v družbi trojke nadvse zanimivih francoskih avtorjev, ki se v Stripburgerju predstavljajo prvič: Matieu Z (FR) nas popelje na temačno ekspedicijo v osrčje Amazonije, medtem ko nas ustvarjalni tandem Florent Ruppert & Jerome Mulot (FR) navduši z odpuljenim stripom (tako na ravni forme kot tudi vsebine), ob gledanju in branju katerega bo potrebno Stripburger kdaj pa kdaj obrniti tudi na glavo. Tik pred koncem naše avanture se znajdemo še v svetu sanj Laure Teixeira (BR).

Udarno in suvereno je zavzela svoja mesta na straneh nove cifre tudi zbrana klapa slovenskih striparjev. Vabljeni ste na kratko ekskurzijo v zgodovino slovenskega stripa v stripu pod vodstvom Izarja Lunačka (SI), Gašper Rus (SI) in Andrej Štular (SI) se tokrat predstavljata z enostranskima stripoma, David Krančan (SI) pa se v svoji teoretični rubriki Raz dva strip sprašuje in nam razkriva, kaj nam govorijo stripovski oblački. Za vse vedoželjne stripofile pa je seveda tukaj še običajna doza recenzij in Stripburgerjevih stripovskih poslastic.

Želimo vam prijetno potovanje! Pa srečno!
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

Stripburgerjev natečaj za strip

RADIO

STRIPBURGER #63 – tema bloka: RADIO

Dragi prijatelji,
v uredništvu revije smo zakuhali novo stripackarijo: odločili smo se, da blok naslednje številke posvetimo enemu od prvih množičnih medijev, ki skoraj ne bi mogel biti dlje od stripovskega medija: radiju.

Mlajši je od stripa, a je kljub temu bil deležen strme rasti rabe in priljubljenosti med širšim občinstvom. Kmalu je postal (in do pojava televizije tudi bil) glavno orodje za množično (dez)informiranje ter propagando, prav tako dobro pa se je obnesel tudi kot platforma za izobraževanje in kot polje umetniške ustvarjalnosti. Radijski signal je segel tudi v bolj zakotne in informacijsko podhranjene kraje, medtem ko so pisatelji in dramatiki pisali igre in drame, posebej prilagojene temu mediju. Seveda je radio izrazito slušni medij, ki se ga drugače ne da prebirati, medtem ko je strip gluh medij, ki vse stavi na vizualno, a če se spomnimo, da zmore tudi strip informirati, zabavati ali estetsko ugajati (ali pa celo vse obenem), potem ugotovimo, da se radio in strip le ne razlikujeta toliko. Radio do danes zaradi pojavov novih komunikacijskih tehnologij sicer ni izumrl, kot so nekateri napovedovali, si je pa zagotovil svojo nišo in zvesto občinstvo v gostinskih lokalih, v avtomehaničnih delavnicah in na drugih delovnih mestih, v domovih za ostarele, v avtomobilih in tovornjakih, doma ob jutranji kavi in še kje.

Pri nas pri tem izstopa ljubljanski Radio Študent, ena od prepoznavnih figur študentske scene v prestolnici in pomembna trdnjava dvoma, družbene in politične kritike ter kulture drugačnosti: RŠ je medij, je akter in je institucija.

Zato bi radi pozvali vse avtorje, naj s pomočjo stripovske zgodbe prikažejo svojo izkušnjo, svojo strast ali celo svoj odpor do radija. Vaši stripi naj postanejo hommage, hvalnica, demistifikacija ali kritika radia. Komaj čakamo, da vidimo, kako se boste spopadli s prikazom glasbe in zvoka v stripu, pa tudi to, kaj vam radio danes, tukaj in zdaj, sploh pomeni. Od vas bi radi, da najdete načine križanja obeh medijev tako, da boste v vaših stripovskih zgodbah združili tisto najboljše iz obeh svetov. Nadejamo se izvirnih, domiselnih, zabavnih in dognanih rešitev, ki bodo zabrisale večino ali kar vse ločnice med medijema. Rokavica je vržena, jo boš pobral(a)?

ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV: 1. marec 2014.

PRISPEVKE POŠLJITE NA:
burger@mail.ljudmila.org
Stripburger / Forum Ljubljana, Metelkova 6, SI – 1000 Ljubljana

Računamo na vas! Pa srečno!

Vaše prizadevno uredništvo Stripburgerja
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

Gunnar Lundkvist: Klas Katt

Slika

zbirka Ambasada Strip #15, dec. 2013, 128 str., 12 €
prevod iz švedščine: Danni Stražar
grafična oprema, oblikovanje črkovnih vrst, črkopis: Katja Kastelic in David Krančan

Švedski stripavtor Gunnar Lundkvist (1958, Stockholm) je Stripburgerjev stari znanec, ki že od leta 1979 ustvarja stripe z glavnim likom, zamišljenim, tihim, otožnim in večno zaskrbljenim mačkom Klas Kattom. V še sveži številki Stripburgerja #62 (dec.2013) si lahko med drugim preberete tudi intervju z njim.

Zbirka Klas Katt je izbor kratkih stripov, ki so bili v izvirno objavljeni v štirih knjigah. Ti stripi so kot poezija, z izrazito avtorskim pripovednim stilom, s kadri, ki so pogosto brez besedila in prikazujejo zgolj zaskrbljeni glavni lik, mačka Klasa Katta. Njegova malone robustna risba v črno-beli tehniki je običajno obdana le s črnino v ozadju, ki daje vtis, da bo ravnokar požrla osebni prostor glavnega lika in njega samega. Redki dialogi v stripih so običajno kratki, otožni in izražajo nezmožnost komunikacije. Zgodbe izpostavljajo nemočnega in v obupne situacije ujetega posameznika v sodobni družbi. Čeprav se zgodbe o Klasu Kattu na prvi pogled zdijo depresivne, so pravzaprav lepe, intimne, globoke in poetične pripovedi, ki zaradi specifičnega avtorskega pristopa lahko obstajajo le kot strip.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

O Stripburgerjevi posebni izdaji Stripburek tudi v kulinaričnem kotičku TV Slovenije:
http://www.rtvslo.si/tureavanture/kulin ... hit/327714
Uporabniški avatar
Corto
Moderator STRIPOHOLIK
Prispevkov: 6191
Pridružen: 25.01.2005 20:30:25
Kraj: Škofja Loka
Kontakt:

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a Corto »

ninel napisal/-a:Gunnar Lundkvist: Klas Katt
zbirka Ambasada Strip #15, dec. 2013, 128 str., 12 €
Ste naročniiki Stribrugerja že dobili po pošti tole? Jaz namreč še nisem.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

Verjetno dobimo drug teden.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

Stripovske permutacije pojma “delo”

Avtor: Špela Standeker, Dnevnik

Revija Stripburger poleg drugih izdaj že skoraj dve desetletji ponuja v branje tudi mednarodne antologije, pri katerih k sodelovanju povabi avtorje z vsega sveta in na tak način predstavlja prerez sodobnega avtorskega stripa, zbranega okoli vsakokratne aktualne teme. Tudi zadnja tovrstna izdaja, Workburger, je po besedah članice uredništva Katerine Mirović skrbno sestavljena krpanka različnih stripovskih pripovedi, ki se vrtijo okoli tematike sodobnega dela. »Knjiga, ki lucidno odkriva in velikodušno razkazuje številne permutacije pomenov samega pojma delo, je tako dokument svojega časa, hkrati pa ostaja bodoča klasika, s tem ko pokriva eno že od vekomaj najbolj univerzalnih tem človeštva,« pojasni.

Slika

Kot vsako antologijo doslej bo tudi najnovejšo pospremila potujoča razstava, naslovljena Pozor, delo!, ki je bila že konec lanskega leta na ogled v Muzeju premogovništva v Velenju, ta teden pa bo predstavljena še v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je posledica dejstva, da je strip primarno vizualni izraz in ga je mogoče na tak način predstaviti v galeriji oziroma muzeju, ob tem pa gre tudi za promocijo in nadgradnjo same antologije. Katerina Mirović je poudarila, da se bo stripovskemu jedru na razstavi pridružila še vrsta del v drugih medijih, s katerimi bodo njihovi avtorji tako na vsebinski kot oblikovni ravni »zaokrožili in dopolnili sporočilo celotnega projekta«.

Stripburgerjeve mednarodne antologije, ki se vežejo na aktualne teme, imajo kar dolgo tradicijo. Kaj je spodbudilo prvo od njih?
Začeli smo z Ekoburgerjem leta 1996, vendar je bila ta številka še revijalnega formata, prva izdaja, ki je oblikovno že sledila konceptu mednarodne izdaje, pa je bila tematska številka Anti-nazi calendar. Prve antologije smo izdajali v sodelovanju z različnimi organizacijami, ki so včasih tudi predlagale temo razpisa. Tako smo Ekoburger izdali v soorganizaciji z ekološko skupino Živo zeleni, Handyburger v sodelovanju z Društvom za teorijo in kulturo hendikapa YHD in tako naprej. Večino teh izdaj je sofinanciral Zavod za odprto družbo – Slovenija, ki je tudi sam spodbujal odpiranje družbenih tem.

Tematske številke so bile v glavnem zelo dobro sprejete in hitro razprodane.
Prva prava uspešnica je bila izdaja XXX(Strip)burger leta 1999, sledila pa sta Madburger in Warburger, od katerih je bil predvsem drugi zelo dobro sprejet, delno tudi zato, ker je sovpadal z vojno v Iraku oziroma s takratnim protivojnim razpoloženjem. Avtorji z vsega sveta so nam poslali več kot 400 stripov in bralci so številko takoj razgrabili. Prav tako dobro sprejeti pa sta bili tematski številki, posvečeni stripu iz tako imenovanega bivšega socialističnega bloka. Prvo številko Stripburek – Comics from behind the rusty iron curtain smo izdali leta 1997, leta 2001 pa je sledila še izdaja Stripburek – Comics from the other Europe. Glede na to, da v 90. letih še ni bilo takih povezav med različnimi stripovskimi scenami kot danes, sta antologiji mnogim našim bralcem v zahodni Evropi in ZDA ponudili prvo priložnost brati stripe iz vzhodne Evrope, se pravi avtorje, ki do tedaj svojih del niso izdajali v tujini.

Kako pa se po navadi v uredništvu odločite za temo antologije?
Kot sem že omenila, smo na začetku antologije izdajali v sodelovanju z različnimi skupinami in društvi, ki so včasih predlagali teme razpisa, sicer pa se v uredništvu odločimo za temo, ki je z določenega vidika bodisi marginalizirana bodisi spregledana, vendar je družbeno aktualna. Tako je bilo tudi s temo »delo«, ki se nam je zdela primerna glede na trenutno situacijo. Poleg tega je dotična tema po eni strani zelo splošna, po drugi strani pa tudi zelo specifična in kot taka primerna za različne avtorske pristope. Da je bila tema primerna, so dokazali zelo raznoliki stripi, ki smo jih prejeli od avtorjev z različnih koncev sveta. Nekateri avtorji so se teme lotili na zelo oseben način in izrisali zgodbe o »delu na sebi«, medtem ko so drugi k temi pristopili z bolj teoretskega vidika in izrisali družbeno kritične stripe, z močnimi političnimi toni.

Antologija dejansko pokaže raznolikost avtorskega stripa, zato bi bilo najbrž težko govoriti o kakršnih koli trendih v sodobnem avtorskem stripu. Ali pač?
Nekih očitnih trendov pravzaprav ni in to je pokazala tudi naša antologija. Pri avtorskem stripu je bistvenega pomena to, da avtorji iščejo nove ideje in nove načine pripovedovanja, ki se seveda razlikujejo od avtorja do avtorja. Nekateri avtorji so bolj tipični, drugi manj, nekateri uporabljajo klasične stripovske elemente, drugi jih zavržejo in na tak način tudi sam medij stripa vseskozi na novo definirajo. Po mojem mnenju sicer obstajajo določene kulturne preference, saj na primer pri latvijskem stripu opažam uporabo barv na načine, ki jih ne opazim nikjer drugje, finski avtorji se mi zdijo dosti bolj nagnjeni k eksperimentu kot avtorji iz drugih držav, na Švedskem dajejo avtorji dosti večji poudarek zgodbi kot pa vizualnemu delu in tako naprej. Vendar pa so to zgolj posplošitve, saj povsod obstajajo avtorji, ki delajo stvari na povsem svoj način.

Antologijo spremlja tudi razstava – kakšne so specifike stripovske razstave oziroma kakšen izziv predstavlja njeno snovanje?
Meni se zdi pri stripovski razstavi bistveno, da razstaviš originalne strani, saj obiskovalce zanima predvsem to, kako je strip nastal oziroma na kakšen način določen avtor ustvarja svoje stripe. Povsem samoumevno je, da se na slikarskih razstavah razstavijo originali in enak odnos bi morali imeti tudi pri stripovskih razstavah. Pri nas se je na žalost že kar nekajkrat zgodilo, da so namesto originalov razstavili printe, kot na primer na lanskoletni razstavi comiXconnection v Kinu Šiška, ko je Muzej evropskih kultur iz Berlina pripravil stripovsko razstavo. Iz printov pač ne moreš razbrati, kako se je avtor lotil dela in kakšne postopke je pri tem uporabljal. Pri tisku se namreč izgubijo določene podrobnosti oziroma značilnosti, ki pridejo do izraza šele, ko vidiš original.
Včasih se kustosi pritožujejo, da stripovske razstave ne morejo biti zanimive, vendar prav strip nudi možnost, da poleg originalnih tabel, ki visijo na steni, v razstavo vključiš tudi druge elemente, s katerimi ponazoriš zgodbo razstavljenega stripa. Odličen primer tovrstnega pristopa je bila razstava finske avtorice Katje Tukiainen v KUD Franceta Prešerna pred nekaj leti, ko je avtorica ustvarila ambientalno razstavo, s katero je poustvarila celoten svet svoje stripovske junakinje.

Ali so te specifike razlog, da v svoje razstave poleg stripa pogosto vključujete tudi druge medije?
To je eden od razlogov, vendar pa so tudi dela v drugih medijih vedno vezana na glavno temo antologije, v tokratnem primeru na temo dela. Razstava Pozor, delo! poleg originalnih stripovskih tabel tako vključuje tudi grafike avtorjev z različnih koncev Evrope, ki smo jih producirali v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in v sodelovanju z avtorsko skupino Arara iz Portugalske, ki se posveča sitotisku. Na razstavo pa smo vključili tudi dela slovenskih avtorjev, ki so ustvarili instalacije, videoinstalacije in ready-made objekte. Večino del so avtorji naredili prav za to razstavo, med starejšimi pa je na primer videodelo Mojce Marije Pungerčar z naslovom Bratstvo in enotnost, ki ponazarja bistven vidik teme naše razstave. Gre namreč za zgodbo o gradnji ceste bratstva in enotnosti ter ljudeh, ki so jo zgradili, avtorica pa tematizira razliko, kako so delo vrednotili takrat, ko je imelo udarniško delo smisel in višji cilj, in danes, ko delavce druži usoda, ki jih je pognala v svet zaradi pomanjkanja dela in zaslužka v domačem okolju. Prav tako bodo na razstavi s svojimi deli v različnih medijih sodelovali nekateri naši stalni sodelavci, kot so Matej Stupica, Marko A. Kovačič in Andrej Štular.

Kam pa bo razstava potovala po zaključku v Slovenskem etnografskem muzeju?
Razstava bo najprej potovala v Leipzig, kjer se bo predstavila v okviru mednarodnega projekta Millionaires Club. Gre za neodvisni grafični in stripovski festival, ki poteka v času velikega leipziškega književnega sejma in predstavlja kontrapunkt, na katerem se zbere stripovska scena in avtorji, povezani z grafiko. Nato bo razstava potovala v mesto Forcalquier v Franciji, kjer avtorska skupina Le Garage L., ki se ukvarja s sitotiskom, organizira dogodke, povezane s stripom. Od tam bo razstava nadaljevala svojo pot v Treviso na stripovski festival in nato v Prago na festival Comix Fest, kjer smo v preteklosti že gostovali.
Za leto 2015 sta potrjeni gostovanji v Linzu in Helsinkih, dogovarjamo pa se še za dve razstavi, saj načrtujemo, da bi imeli v naslednjih dveh letih vsaj po štiri mednarodna gostovanja na leto. Nato pa bo že čas za novo antologijo in novo razstavo.


Vir: http://www.dnevnik.si/kultura/stripovsk ... pojma-delo

.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

ob 45. rojstnem dnevu Radia Študent

PREDSTAVITEV radio-aktivnega STRIPBURGERJA in glasbenega albuma v stripu NESOJENI KAVBOJI

MARTIN RAMOVEŠ: NESOJENI KAVBOJI

petek, 9. maj, 20.30, vrt Hostla Celica, Metelkova

Slika

V večeru ko bo cela Metelkova praznovala 45. rojstni dan Radia Študent, bo svoje pristavil še Stripburger.
Najprej bo na vrsti ekspresna predstavitev 63. številke revije Stripburger, ki je napolnjena z radijsko tematiko.
Sledi malo manj ekspresno predavanje 'O zgodovini povezav med radiem in stripom', predavatelja bosta Pia
Nikolič in Domen Finžgar. Njima se pridruži še Martin Ramoveš, ki bo predstavil rezultat založniškega sodelovanja
med Stripburgerjem in Založbo Radia Študent, novi stripovsko-glasbeni album z naslovom Nesojeni Kavboji.

Od govoričenja si boste lahko oddahnili z vrhuncem večera: nastopom Martin Ramoveš Banda, ki bo zbranemu
poslušalstvu v polakustični izvedbi predstavil Nesojene Kavboje. Dovolj, da se vam pocedijo sline do uradne
predstavitve albuma v živo junija.

Tako Stripburger 63, kot Nesojeni Kavboji bodo 9. maja že na voljo na lokaciji – Prinesite drobiž.


MARTIN RAMOVEŠ BAND in NESOJENI KAVBOJI NA RADIU ŠTUDENT:
89,3 MHz in http://radiostudent.si

- RŠ Hit: od torka, 6. 5., dalje lahko prisluhnete izbranemu štikelcu iz Nesojenih kavbojov.

- Tolpa bumov, v ponedeljek, 5. 5. ob 19.00
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

Marko Kociper: JAZBEC IN OTOK MRTVIH
album in razstava

Posebna izdaja revije Stripburger /
Zbirka Republika Strip / Izdal Forum Ljubljana
64 čb str., A4-, 7 eur

Odprtje razstave: galerija Salsaverde,
Izola, sobota, 14. junij 2014, ob 20.00


Jazbečevim neverjetnim dogodivščinam še kar ni videti konca!

Jazbec in otok mrtvih je drugi del trilogije Jazbec in ostali svet. Konec prvega dela je kar klical po nadaljevanju. Jazbec se namreč razočaran zaradi neuspeha, da bi si prilastil čudežno tehnologijo vesoljcev, z repom med nogami umakne v neznano, menda v eno od svojih jazbin, kjer najverjetneje pripravlja maščevanje in veliki comeback.

Drugi del nam tako postreže z nadaljevanjem njegove zgodbe, v kateri se Jazbec s svojim zvestim kompanjonom Orlom odpravi na prav posebno epsko pustolovščino, na otok mrtvih. Da vse ne bi šlo kot po maslu, se v zgodbi spet pojavijo vesoljci. Eksotične lokacije in slikovita okolja, brhke dekline in pravi desci, neverjetni zapleti in nenadni preobrati, vse skupaj pa začinjeno s ščepcem mitologije, filozofije in še česa – vse to najdete v drugem delu Jazbečevih vratolomnih peripetij.

Prva slovenska vulgarno-nekorektna saga se torej nadaljuje, Jazbečeve groupice že omedlevajo, feni pa zahtevajo premierni vpogled v zgodbo in risbo ter špekulirajo, ali bo drugi del trilogije vendarle pritegnil pozornost hollywoodskih studijev. Jazbečevanje tako gre naprej, mi pa še dodajamo, da »Jazbec ‘ma vas rad!«.

Branje stripa odsvetujemo osebam, občutljivim na neposrednost, in otrokom, mlajšim od 16 let. Prikazane dogodke so izvedli strokovni profesionalci, ne poskušajte tega doma. Vsi dogodki so baje izmišljeni, vsaka podobnost je zgolj naključna.

jázbec -a [bǝc] m (â̑)
1. čokata žival z dolgim ozkim gobcem, sive barve: jazbec lomi koruzo; spi kot jazbec trdno ♦ lov. jazbeca izkaditi spraviti ga iz brloga z dimom // samec te živali: jazbec in jazbečevka
2. slabš. čudaški, samotarski moški: le kaj je tega jazbeca prineslo k nam / šalj., kot nagovor glej ga, jazbeca, sploh nas ne poslušaš
3. evfemizem za preživelo žrtev prometne nezgode in/ali povoženo crkovino: ti si pa res jazbec, da si preživel
4. alegor. možakar, hrust, desc, pravi moški, prenes. zvezda, car, legenda

Marko Kociper je slovenskemu stripovskemu občestvu dobro znan po stripih, vedno polnih nenavadnih zgodb in slikovitih likov, ki so ravno prav bizarni in provokativni, da so obenem tudi duhoviti in družbeno kritični. Navdih zanje pogosto najde v vsakdanjem življenju in navadnih ljudeh, za katere se potem izkaže, da so vse drugo kot navadni.

Kociper se je stripovsko kalil pri Poletu, Delu, Dnevniku, reviji Mladina in še kje, njegovi stripi v knjižni obliki pa redno izhajajo pri naši založbi. Scenarije piše sam ali po literarnih predlogah, v stripovsko obliko je tako doslej spravil prozo Vinka Möderndorferja, poezijo Andreja Rozmana Roze in kratko zgodbo Mihe Mazzinija. Tokrat se je odločil razširiti sago o Jazbecu, za katero so ga navdihnile pripovedke severno ameriških Indijancev, ki jih je odel v sodobno preobleko v značilnem kociprovskem slogu.

Na razstavi v galeriji Salsaverde v Izoli bo Marko Kociper prikazal izsek iz najnovejših Jazbečevih dogodivščin ter z različnimi likovnimi sredstvi približal vzdušje nenavadne družbe prihodnosti. V proces se je vključil tudi Marko Kovačič, ki je oblikoval male skulpture, spomenike Jazbecu, ki so jih postavili v njemu najbolj naklonjenih časih. Mini spomenik boste lahko nabavili tudi za domov in podrobneje opazovali Jazbečevo veličastnost.

V Jazbečev svet in dogodivščine nas bo na odprtju vpeljal dr. Savčenko, ki je znan po svojih razkritjih Plastosov, raziskovanju Utopie Porcine, v zadnjem času pa se je razkril kot izjemen poznavalec Jazbečevega življenja, ostalega sveta in otoka mrtvih. V kulinarčni aspekt Jazbečevega sveta pa vas bo popeljala Kaja Avberšek.

.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

STRIPBURGER na festivalu TREVISO COMIC BOOK

Tokrat širimo stripovski evangelij med neprepričane, nepoučene, neverne in nemarne v sosednjo Italijo, natančneje v Trevisu na Treviso Comic Book Festivalu
(TCBF) oziroma trevižanskem stripovskem festivalu.

TCBF je mednarodni festival stripa in ilustracije, na katerem se bo poleg naše malenkosti predstavilo več kot 40 razstavljalcev, avtorjev in založb z vsega sveta.
Na različnih lokacijah v zgodovinskem centru Trevisa bo postavljeno 20 razstav izvirnih del, dogajali se bodo glasbeni dogodki in slikanje v živo (live painting),
začetne in napredne stripovske delavnice, srečanja z več kot 60 avtorji (od tega 20 tujih) in seveda tudi nepogrešljiva tržnica fanzinov, revij in knjig. Festival bo
potekal med 24. in 28. septembrom.

Večina predstavljenih avtorjev prihaja iz Italije, ostali pa predstavljajo cvetober svetovnega stripa in ilustracije. Tako bo tam na primer mogoče videti dela našega
starega znanca Marcela Ruijtersa, ki sodeluje tudi na Stripburgerjevi razstavi »Pozor, delo!«, jagodni izbor portugalskega stripa (s Filipejem Abranchesem in
Marcosom Farrajoto) in pisana stripovska čudaštva internetne senzacije, ki sliši na ime Joan Cornellà.

Stripburger se bo na festivalu predstavil na več načinov. Najbolj vidna in obsežna bo seveda mednarodna razstava »Pozor, delo!«, ki je v Treviso pripotovala iz Le
Garage L. v Franciji, spomladi pa smo jo uspešno predstavili tudi na grafičnem in stripovskem festivalu The Millionaires Club (TMC) v Leipzigu. Razstava predstavlja
dela mednarodnega ad hoc sindikata več kot 50 ustvarjalcev, med katerimi je tudi kopica domačih avtorjev: Kaja Avberšek, Boris Beja, Mina Fina, Domen Finžgar,
Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Tanja Komadina, David Krančan, Matej Lavrenčič, Matej Kocjan – Koco, Matej Stupica, Andrej Štular, Bojan Albahari in Žiga Aljaž.
Iz Trevisa razstava nadaljuje svoj pohod po evropskih tleh, njena naslednja postaja bo mednarodni stripovski festival KomiksFEST! konec oktobra v Pragi.

Stripburger bo na TCBF sodeloval tudi na sejmu, kjer bo poleg revije Stripburger in njene posebne mednarodne izdaje Workburger razstavil še nekaj drugih zanimivosti
iz domačih logov, Sara Pavan pa bo s predstavniki naše revije, »ene najpomembnejših evropskih revij«, kot so zapisali v napovedniku, vodila pogovor pod naslovom
»Stripburger: na Balkanu JE življenje«.

Stripovskega festivala v Trevisu se bodo udeležili: Bojan Albahari (pisec in član uredništva), Kaja Avberšek (stripavtorica), Andrej Štular (avtor), Matej Kocjan - Koco
(avtor) in Ana Bogataj (piska).
Uporabniški avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 6355
Pridružen: 26.02.2009 21:26:50
Kraj: zagorje ob savi

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a tilitili »

/////////////////////////////////////////////////////////////////
Stranpoti stripa
/////////////////////////////////////////////////////////////////
 
Za jesensko in zimsko kolekcijo smo vam v uredništvu revije Stripburger pripravili čeden stripovski asortiman razstavnih projektov, delavnic, projekcij in pogovorov. Pri snovanju programa smo se osredotočili na tiste avtorje oziroma projekte, ki strip vpenjajo v širše okvire različnih umetniških praks. Pokazati želimo na različne medijske aplikacije stripovske kulture in s tem opozoriti na širino njenega izraza. Tako so nas zanimale predvsem tiste avtorske pozicije, kjer je strip zgolj eden od likovno narativnih kodov, ki prehaja v druge oziroma sooblikuje nove formalne in vsebinske izraze. Z razstavno linijo v sklopu Stranpoti stripa želimo ob siceršnjem fokusu na področje stripa izpostaviti hibridno součinkovanje različnih medijev in žanrskih formul, hkrati pa predstaviti in kontekstualizirati tudi manj običajne prakse vizualnega snovanja, ki ga bodo avtorji v vlogi delavniških mentorjev tudi velikodušno podelili.

cikel razstav odpiramo z večmedijsko razstavo Danijela žeželja.
 
/////////////////////////////////////////////////////////////////
Danijel Žeželj: Sončno mesto
galerija Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
ODPRTJE: torek, 21. okt. 2014 ob 20.00
Od odprtju bo potekal risarski performans Danijela Žežlja v ritmu bobnarjev Jake Bergerja in Bojana Krhlanka.
/////////////////////////////////////////////////////////////////

Danijel Žeželj je eden tistih vsestranskih ustvarjalcev, ki z lahkoto prehajajo med različnimi vizualnimi disciplinami, hkrati pa uspevajo negovati in razvijati nadvse prepričljivo, suvereno in prepoznavno avtorsko poetiko. V Zagrebu rojeni mednarodno uveljavljeni mojster stripa, animacije, grafike, ilustracije, grafičnega oblikovanja ... pripada generaciji, izoblikovani v drugi polovici 80. let. Kot je moč soditi po njegovem raznovrstnem opusu (med drugim obsega več kot dva ducata romanov v stripu oziroma stripovskih albumov), spada Žeželj med avtorje, ki niso zgolj neumorni opazovalci dogajanja okoli sebe, temveč so ob tem razvili tudi svojstven pogled na svet, da bi le-tega nato udejanjili v tenkočutni senzibilnosti, katere odlika je dosledno angažiran, vselej kritičen odnos do družbe in okolja. Žežljeve pripovedi pogosto učinkujejo kot pretanjene alegorije, polne arhetipske simbolike in fantastike, ki s svojimi odprtimi pripovednimi strukturami omogočajo večplastne pomenske interpretacije.
 
Pri razstavi Sončno mesto gre za večmedijsko postavitev, ustvarjeno tako s statičnimi kot z gibljivimi podobami, ki v vzajemnem učinkovanju omogočajo specifično ambientalno izkušnjo. Srčiko razstave predstavlja projekcija novejšega animiranega filma 1000, katerega kadre je Žeželj izkoristil kot zasnovo za serijo grafik, postavljenih kot prostorski paravan za vnovično projiciranje krajših odlomkov iz taistega animiranega filma. Ambient zaznamuje plastenje različnih podob, ki na ravni celote pripomorejo k učinku dramatične in kaotične vizure urbane krajine …
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Stripburger (Forum Ljubljana)

Odgovor Napisal/-a ninel »

Stripburger osvaja Prago!

Slika

Že štiri leta so minila, odkar je Stripburger z razstavo »Pozdravi iz Striponije« gostoval na mednarodnem stripovskem festivalu KomiksFEST! v Pragi, in skrajni čas je že za ponovno obleganje češke prestolnice.

KomiksFEST! je neodvisni mednarodni festival stripa, katerega poslanstvo je promocija stripa kot mladega, dinamičnega, atraktivnega in univerzalnega medija sporočanja. Letošnja, že 9. edicija festivala, bo potekala med 29. oktobrom do 2. novembrom na različnih lokacijah v Pragi. Vključevala bo predstavitve stripovskih izdaj, razstave, filme, gledališke performanse, delavnice, podpisovanja stripov in pogovore z avtorji. Na festivalu bo zastopan cvetober čeških stripovskih ustvarjalcev, med letošnjimi uglednimi gosti iz inozemstva pa poleg Stripburgerja najdemo tudi pred leti z Eisnerjem nagrajenega Alexa Maleeva iz Bolgarije, francosko ustvarjalko Dominique Goblet, mlado in talentirano švicarsko umetnico Johanno Schnable in finski kolektiv Kutikuti.

Naš kolektiv se bo na festivalu predstavil s tistim, kar nam gre najbolje od rok – to je z novo mednarodno potujočo razstavo »Pozor, delo!«, ki jo bomo postavili na ogled nikjer drugje kot v prostorih nekdanje tovarne, zdaj mednarodnega centra sodobnih umetnosti MeetFactory.

Razstava je od letošnje pomladi dalje obredla že dober del evropske zemlje (od Ljubljane preko Leipziga in Francije do Trevisa), svoj pohod po stripu prijaznih krajih pa bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Predstavlja dela mednarodnega ad hoc sindikata več kot 50 ustvarjalcev, med katerimi je tudi kopica domačih avtorjev: Kaja Avberšek, Boris Beja, Mina Fina, Domen Finžgar, Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Tanja Komadina, David Krančan, Matej Lavrenčič, Matej Kocjan – Koco, Matej Stupica, Andrej Štular, Bojan Albahari, Žiga Aljaž in Marko Kovačič.

Stripburgerjeve barve bodo v Pragi zastopali David Krančan (stripavtor in urednik), Tanja Skale (urednica) ter Dāvis Ozols (stripavtor in posvojeni Stripburgerjev »vajenec« iz Latvije), družbo pa nam bo v Pragi delal tudi naš dolgoletni sodelavec iz sosednje Hrvaške, med drugim tudi avtor naslovnice Workburgerja, Igor Hofbauer, ki se bo na festivalu predstavil tudi s samostojno razstavo stripov in plakatov.

Vrhunec festivalskega dogajanja bo t.i. »Stripovska sobota«, 1. novembra v MeetFactory, ko bo poleg sejma stripov, potekal tudi pogovor o razstavi, delu ter seveda stripih s predstavniki naše revije, »legende stripovskega undergrounda«, kot so zapisali gostitelji v napovedniku.

Stripom čast in oblast!
Odgovori