https://i.ibb.co/Qvz3KP0/01.jpg
VigeVageKnjige
Moderatorji: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
VigeVageKnjige
Odpiram novo temo o izdajah in vsem povezanim z založbo VigeVageKnjige.
https://i.ibb.co/Qvz3KP0/01.jpg
https://i.ibb.co/Qvz3KP0/01.jpg
Re: VigeVageKnjige
Richard McGuire: Tukaj (2021)
Risoroman govori o spominu kraja, ker je kamera fiksirana na eni točki, kadri pa na tej isti točki skačejo po času. Začne se v letu 2014 v dnevnem prostoru v katerem dominira kamin. Sama lokacija je lahko zvezna država New York, New Jersey ali Delaware na vzhodni obali ZDA (zaradi dialoga Nizozemca z domorodci v 17. stoletju, Nizozemci so poselili dele teh zveznih držav).
Prostorski kader je dvostranski, časovni odlomki so pa lahko tudi drobni izseki dvostranskega prizorišča. V odprti pripovedi skačemo od sto milijonov let in več nazaj pa do par stoletij v prihodnost. Stare čase pretežno ponazarjajo pejsaži menjajoče se narave, ki je milijone let nazaj prazna planjava, tisočletje nazaj pa gozdnato močvirje. V 18. stoletju se za sobo s kaminom zgradi danes zgodovinska zgradba, izvemo pa tudi, da je prostor s kaminom in pripadajoča zgradba nastal na začetku 20. stoletja. Likovnost je perfektna, mehke barve se menjajo glede na letne čase in dele dneva, občasno prostor naseljujejo liki, ki med sabo tudi neobvezno komunicirajo.
Vsebina mi je preveč neobvezna in ničesar ne zaostri ali izostri. Stripovske sekvence so največ po par odprtih kadrov, ki ponavadi začnejo kak banalen pogovor ali opazko, nadaljujejo se pa na več dvojnih straneh interiera dnevne sobe. Odveč so mi vse sekvence iz kvazi prihodnosti, ker so praktično vse klišeji znanstvene fanatike (na srečo jih ni veliko). Mogoče bi bile boljše prazne podobe meglic in krajin kot iz daljne preteklosti oziroma enigmatični namigi na drugačno organiziranost človeškega prostora ali nasploh z nečim ali nekom naseljenega zaprtega prostora. Brez kamina.
Kraj naseljujejo nevidni duhovi vseh, ki so prečkali ali naseljevali njegove koordinate in v resnici nikoli nič ne izgine, četudi je očem nevidno. Samo, da se na krajih v stoletjih dogodijo tudi za ljudi in bitja pomembne ter tudi na različne načine usodne reči in ni vse samo neobvezno kramljanje oziroma premiki skozi prostor.
Tehnični podatki na
https://vigevageknjige.org/knjigarna/tukaj
Risoroman govori o spominu kraja, ker je kamera fiksirana na eni točki, kadri pa na tej isti točki skačejo po času. Začne se v letu 2014 v dnevnem prostoru v katerem dominira kamin. Sama lokacija je lahko zvezna država New York, New Jersey ali Delaware na vzhodni obali ZDA (zaradi dialoga Nizozemca z domorodci v 17. stoletju, Nizozemci so poselili dele teh zveznih držav).
Prostorski kader je dvostranski, časovni odlomki so pa lahko tudi drobni izseki dvostranskega prizorišča. V odprti pripovedi skačemo od sto milijonov let in več nazaj pa do par stoletij v prihodnost. Stare čase pretežno ponazarjajo pejsaži menjajoče se narave, ki je milijone let nazaj prazna planjava, tisočletje nazaj pa gozdnato močvirje. V 18. stoletju se za sobo s kaminom zgradi danes zgodovinska zgradba, izvemo pa tudi, da je prostor s kaminom in pripadajoča zgradba nastal na začetku 20. stoletja. Likovnost je perfektna, mehke barve se menjajo glede na letne čase in dele dneva, občasno prostor naseljujejo liki, ki med sabo tudi neobvezno komunicirajo.
Vsebina mi je preveč neobvezna in ničesar ne zaostri ali izostri. Stripovske sekvence so največ po par odprtih kadrov, ki ponavadi začnejo kak banalen pogovor ali opazko, nadaljujejo se pa na več dvojnih straneh interiera dnevne sobe. Odveč so mi vse sekvence iz kvazi prihodnosti, ker so praktično vse klišeji znanstvene fanatike (na srečo jih ni veliko). Mogoče bi bile boljše prazne podobe meglic in krajin kot iz daljne preteklosti oziroma enigmatični namigi na drugačno organiziranost človeškega prostora ali nasploh z nečim ali nekom naseljenega zaprtega prostora. Brez kamina.
Kraj naseljujejo nevidni duhovi vseh, ki so prečkali ali naseljevali njegove koordinate in v resnici nikoli nič ne izgine, četudi je očem nevidno. Samo, da se na krajih v stoletjih dogodijo tudi za ljudi in bitja pomembne ter tudi na različne načine usodne reči in ni vse samo neobvezno kramljanje oziroma premiki skozi prostor.
Tehnični podatki na
https://vigevageknjige.org/knjigarna/tukaj
Zadnjič spremenil macon, dne 26.01.2022 17:34:44, skupaj popravljeno 2 krat.
Re: VigeVageKnjige
Macon, daj zgoraj v prvi post nalimaj še tole slikco vseh do zdaj izbranih stripov, da se takoj najde:
https://i.ibb.co/Qvz3KP0/01.jpg
https://i.ibb.co/Qvz3KP0/01.jpg
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: VigeVageKnjige
SUMATRA, prvenec Katarine Šeme, je že v tiskarni. Nastavljamo še zadnje podrobnosti in določili smo način tiska, da bodo vse sivine v straneh prišle dovolj do izraza, ker je ključno, da je knjiga tudi v 3D taka, kot je na računalniškem zaslonu. Če bo vse po sreči, jutri zaženejo tiskarske stroje, mi pa lahko že objavimo, da bo Katarina prve izvode knjige podpisovala od 18h dalje na našem štantu na stripovsem sejmu Tinta v KinoŠiška. Knjiga bo obsegala 284 strani, format bo pa skoraj tak kot je Chaboutejev Sam, mehke platice z zavihkoma.
Gašper pa je konec minulega tedna oddal VAŠKE PTICE, nadaljevanje Mestnih ptic. Knjiga je trenutno v lekturi in uredniškem pregledu, sledilo bo par krogov popravkov, nakar bo šla v drugi polovici oktobra v tisk, da bo nared najkasneje za Slovenski knjižni sejem, ki se prične 23. 11. na Gospodarskem razstavišču. Tam kanimo en dan (bomo še sporočili, kateri dan točno) na našem štantu, ki bo letos obsegal 16m2, organizirati veliko podpisovanje naših avtoric in avtorjev, kamor bomo seveda povabili tudi Gašperja, ki bo ravno takrat praznoval tudi izid drugega dela svoje "ptičje" trilogije.
Re: VigeVageKnjige
Nove bera za prihodnjo sezono:
