Fašizem, tukaj in zdaj
Moderatorji: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
-----------
Zadnjič spremenil macon, dne 21.10.2019 20:20:28, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
https://www.delo.si/novice/znanoteh/kdo ... 39060.htmlmacon napisal/-a:Sveta Greta NI dobila Nobelove nagrade za mir.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
-------
Zadnjič spremenil macon, dne 21.10.2019 20:20:12, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
V Barceloni je nocoj močno pokalo.
https://www.logicno.com/politika/sukob- ... uzivo.html
https://www.logicno.com/politika/sukob- ... uzivo.html
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
37 evrov
Svetlana Slapšak, Večer, 19. 10. 2019
Imeli smo miting desnice proti vsemu; desnica se je izkazala kot blok, ki se ga mora vsaka družba sramovati zaradi neartikuliranosti, primitivizma, čustvenih izbruhov in popolne odsotnosti fokusa. Edina kontinuiteta desnice je Janša in on se je tukaj pokazal v najslabši luči. Izraba take priložnosti za malo bedno laž priča o zares zastrašujoči zakrnelosti kakršnekoli misli in politične razsodnosti ...
Branko Grims že dlje časa po goebbelsovski metodi vztrajno ponavlja laž o tem, da vsak begunec v Sloveniji mesečno prejme 1963 evrov. Čeprav je bila laž v vseh svojih slojih že zdavnaj razkrinkana, jo Grims ponavlja, ker je to edino, kar zna. Toda lažna točnost zneska vodji Janši ni bila dovolj, zato ga je zaokrožil za 37 evrov navzgor, in tako smo dobili še mastnejšo, okroglo laž, da begunci mesečno prejmejo 2000 evrov. Seveda je nekomu, ki so mu plačali avtobusni prevoz do Ljubljane in morda še kaj, lažje v kamero zatuliti "oni imajo 2000, jaz pa samo 300". Kdo bi se utrujal s številko 1963, tudi zapomniti si jo je težje. Nesrečnih dodatnih lažnih 37 evrov zato kaže pravo sliko bede desnice in njenega vodje Janše. Resno sprašujem, le kdo bi karkoli počel, sploh pa sestavljal koalicijo s človekom, ki laže o 37 evrih? Bi ga morali vzeti resno, ko zahteva odškodnino 900 tisoč evrov? Tistemu iz avtobusa je vseeno. Večini državljanov ne bi smelo biti.
Problem uporabe male bedne laži je prav v tem, da bi desnica hotela in eno in drugo, tako sramoto kot veliko denarja, in pri tem misli, da ta prozornost nikogar ne moti oziroma da je njena odzivna publika že dovolj zaslepljena. V tem smislu je 37 evrov cena ene vlade in ene koalicije. Trg ne odpušča ...
Miting pod Prešernovim spomenikom nas nikakor ne bi smel preslepiti - Podobnikova ocena, da se ga je udeležilo 5000 ljudi, njegovo nervozno suvanje govornikov, ki so prekoračili mero njegove nečimrnosti, sramota zasedbe Pepel in kri, fušanje Ota Pestnerja, histerična voditeljica, neopisljivi Kangler – vse to je samo dimna zavesa za druge posle, vendar v istih histeričnih tonih. Na portalu Nova24TV je novinarka Petra Janša objavila pravi tekst nacifašističnega zastraševanja, tako kristalno jasen, da bi se morala častna razsodišča novinarskih združenj in sodišča oziroma organi kazenskega pregona takoj odzvati: Janša je namreč objavila fotografije, družinske in druge vezi in podatke o sodnikih, ki so sodili Janši (tistemu drugemu) v primeru Patria, in tistih, ki bodo zdaj sodili v primeru Janševe (tistega drugega) zahteve po vrtoglavi odškodnini zaradi obsodbe v primeru Patria, ki je bila zaradi procesnih napak razveljavljena in je zadeva potem zastarala. Naj se torej le pazijo sodniki, njihovi sorodniki, prijatelji, bivši soprogi in soproge, partnerji in partnerice, njihovi otroci – če ne bodo sodili tako, kot ustreza Janši (tistemu drugemu). Bolj jasno izrečene grožnje si ni mogoče predstavljati, saj bo vsakdo takoj pomislil na metode blatenja ljudi v medijski tovarni SDS, ob podpori Požarjeve delavnice. Objava fotografij in podatkov o sodnikih kar poziva k bodočim protestom pred sodiščem in drugim performansom, ki smo jim že bili priča, kot je denimo mlatenje klošarja na berglah v tamkajšnjem parku. In vse to, da bi vodji dali – če uporabimo njegovo tehniko zaokroževanja številk – dodaten milijonček v imenu njegovih človekovih pravic.
Istemu cilju služi tudi panika na ustavnem sodišču. Preglasovani sodnik si je izbral enega od tistih, ki so večinsko zavrnili sramotni Cerarjev zakon o beguncih, in ga izpostavil žalitvam in poniževanju. Praktično, Jaklič z dvema doktoratoma je izgubil, s svojim mnenjem je ostal sam, nič več kot to. Toda tragično je, da ustavni sodnik uporablja metode nacifašistične propagande, da deklasira svojega kolega (enega od osmih), s katerim se ne strinja, pri čemer je jasno, da glasovanja ni mogoče ponoviti in da je odločitev veljavna. Še bolj sramotno je to, da se Jaklič popolnoma vklaplja v še eno akcijo sprožanja begunske histerije v tiskanem delu medijske tovarne Nova24TV, v reviji Demokracija, ki povsem v stilu goebbelsovske propagande prerokuje najbolj strašne zločine beguncev v Sloveniji. Takih zločinov, sploh pa v številu, večjem ali primerljivem z zločini domorodcev, ne v letu 2015 ne kasneje preprosto ni bilo: tukajšnji begunci za takšno propagando ne dajejo niti malo povoda ... Namesto da bi kot ustavni sodnik tudi s svojim etičnim stališčem v javnosti branil ugled ustavnega sodišča, Jaklič brezsramno podpira propagandni aparat tudi v situaciji, ko ni nobene formalne možnosti, da spremeni odločitev, pravno utemeljeno in dobro sprejeto v javnosti, in poleg vsega še skladno z načeli humanosti in človekovih pravic. Vse to na podlagi stališč, ki so stališča sumljive politične opcije, predvsem pa na podlagi sovražnega govora in skonstruiranih "predvidevanj", kaj vse bi nam lahko begunci naredili. Jaklič ni bil imenovan za ustavnega sodnika kot vedeževalec, ampak kot strokovnjak za ustavno pravo, in to ne brez težav – mnogi resni strokovnjaki so imeli pomisleke glede njegove strokovnosti. Seveda pa je bila njegova izvolitev posledica politične volje.
Akcije sodnikov, ne le Jakliča, ampak tudi drugih, za katere si nikoli ne bi želeli, da pridejo do ustavnega sodišča, samo potrjujejo, da se je funkcija propagandne tovarne desnice v glavnem izpela. Odločitev evropskega sodišča v primeru avstrijskega ljubitelja nacizma, ki je holokavst označil kot "tako imenovani", je naredila konec lažem in mešanju blata okoli svobode govora: to ni svoboda govora, ampak kaznivo dejanje! Zakaj se slovenske ustanove niso odzvale in ravnale enako, ostaja skrivnost, ki je lahko dražja od 37 evrov, in bogme tudi od milijončka ... Za desnico je po tem svoboda govora neuporabna tema, ostanejo ji provokacija, histerija in ribarjenje v kalnem, kot denimo "upor" in akcije Jakličevega tipa. To je lahko znak poraza, saj so se karte propagande v glavnem izjalovile. Drugi znak poraza je katastrofalno nizek nivo predstavnikov desnice, strankarskih in parastrankarskih: takih neumnosti kot tokrat pod Prešernovim spomenikom še nismo videli in slišali. Tretji znak poraza, politični, ni povsem očiten, predvsem zaradi molka/lenobe razumnega dela prebivalstva ter tudi zaradi popolne pasivnosti vladajoče politike. Na provokacije bi se morali odzvati pametno, tega pa še nismo opazili.
V politiki vlade in reagiranju mnogih razumnih državljanov je mogoče prepoznati ganljivo otroško vedenje: zapreti oči in upati, da bo nekaj strašnega preprosto izginilo, in da se bomo, ko bomo oči odprli, spet znašli v starem, prijaznem in nenevarnem svetu. Ne bomo se. Tudi na ruševinah goebbelsovske propagande je mogoče graditi novo tovarno sovraštva, na čemerkoli. Če pustimo, da – za zdaj v prenesenem pomenu – ugrabijo in ugonobijo vse begunce, Neslovence, feministke, pripadnike skupnosti LGBT, medvede, volkove in osovražene sosede, bodo vedno našli nove ciljne skupine za svojo nepotešljivo lakoto po poniževanju drugih. Tri leta izzivanja take lakote so pri nezanemarljivem številu državljanov povzročile resne poškodbe miselnega aparata. Neopazni, a mastni, umazani in lepljivi nanosi laži, žalitev in dušeče zatohlosti počasi zožujejo naše vidno polje, naše dovode čistega zraka, našo zmožnost, da delujemo. Veliki in resnejši mediji bi se morali občasno odzvati na največje in najbolj nevarne neumnosti – že številke bi zadostovale, a ne bi bilo slabo poseči tudi po satiri. Takšne prispevke imata Večer V soboto in pa Dnevnik v malih, ljubkih odmerkih v dnevni rubriki N. N. Pomembno je, da ne zapiramo oči!
Kajti Prešeren, kolikor je znano, ni tako slabo mislil o Slovencih, da bi verjel, da bi se lahko bali medvedov in volkov ...
Svetlana Slapšak, Večer, 19. 10. 2019
Imeli smo miting desnice proti vsemu; desnica se je izkazala kot blok, ki se ga mora vsaka družba sramovati zaradi neartikuliranosti, primitivizma, čustvenih izbruhov in popolne odsotnosti fokusa. Edina kontinuiteta desnice je Janša in on se je tukaj pokazal v najslabši luči. Izraba take priložnosti za malo bedno laž priča o zares zastrašujoči zakrnelosti kakršnekoli misli in politične razsodnosti ...
Branko Grims že dlje časa po goebbelsovski metodi vztrajno ponavlja laž o tem, da vsak begunec v Sloveniji mesečno prejme 1963 evrov. Čeprav je bila laž v vseh svojih slojih že zdavnaj razkrinkana, jo Grims ponavlja, ker je to edino, kar zna. Toda lažna točnost zneska vodji Janši ni bila dovolj, zato ga je zaokrožil za 37 evrov navzgor, in tako smo dobili še mastnejšo, okroglo laž, da begunci mesečno prejmejo 2000 evrov. Seveda je nekomu, ki so mu plačali avtobusni prevoz do Ljubljane in morda še kaj, lažje v kamero zatuliti "oni imajo 2000, jaz pa samo 300". Kdo bi se utrujal s številko 1963, tudi zapomniti si jo je težje. Nesrečnih dodatnih lažnih 37 evrov zato kaže pravo sliko bede desnice in njenega vodje Janše. Resno sprašujem, le kdo bi karkoli počel, sploh pa sestavljal koalicijo s človekom, ki laže o 37 evrih? Bi ga morali vzeti resno, ko zahteva odškodnino 900 tisoč evrov? Tistemu iz avtobusa je vseeno. Večini državljanov ne bi smelo biti.
Problem uporabe male bedne laži je prav v tem, da bi desnica hotela in eno in drugo, tako sramoto kot veliko denarja, in pri tem misli, da ta prozornost nikogar ne moti oziroma da je njena odzivna publika že dovolj zaslepljena. V tem smislu je 37 evrov cena ene vlade in ene koalicije. Trg ne odpušča ...
Miting pod Prešernovim spomenikom nas nikakor ne bi smel preslepiti - Podobnikova ocena, da se ga je udeležilo 5000 ljudi, njegovo nervozno suvanje govornikov, ki so prekoračili mero njegove nečimrnosti, sramota zasedbe Pepel in kri, fušanje Ota Pestnerja, histerična voditeljica, neopisljivi Kangler – vse to je samo dimna zavesa za druge posle, vendar v istih histeričnih tonih. Na portalu Nova24TV je novinarka Petra Janša objavila pravi tekst nacifašističnega zastraševanja, tako kristalno jasen, da bi se morala častna razsodišča novinarskih združenj in sodišča oziroma organi kazenskega pregona takoj odzvati: Janša je namreč objavila fotografije, družinske in druge vezi in podatke o sodnikih, ki so sodili Janši (tistemu drugemu) v primeru Patria, in tistih, ki bodo zdaj sodili v primeru Janševe (tistega drugega) zahteve po vrtoglavi odškodnini zaradi obsodbe v primeru Patria, ki je bila zaradi procesnih napak razveljavljena in je zadeva potem zastarala. Naj se torej le pazijo sodniki, njihovi sorodniki, prijatelji, bivši soprogi in soproge, partnerji in partnerice, njihovi otroci – če ne bodo sodili tako, kot ustreza Janši (tistemu drugemu). Bolj jasno izrečene grožnje si ni mogoče predstavljati, saj bo vsakdo takoj pomislil na metode blatenja ljudi v medijski tovarni SDS, ob podpori Požarjeve delavnice. Objava fotografij in podatkov o sodnikih kar poziva k bodočim protestom pred sodiščem in drugim performansom, ki smo jim že bili priča, kot je denimo mlatenje klošarja na berglah v tamkajšnjem parku. In vse to, da bi vodji dali – če uporabimo njegovo tehniko zaokroževanja številk – dodaten milijonček v imenu njegovih človekovih pravic.
Istemu cilju služi tudi panika na ustavnem sodišču. Preglasovani sodnik si je izbral enega od tistih, ki so večinsko zavrnili sramotni Cerarjev zakon o beguncih, in ga izpostavil žalitvam in poniževanju. Praktično, Jaklič z dvema doktoratoma je izgubil, s svojim mnenjem je ostal sam, nič več kot to. Toda tragično je, da ustavni sodnik uporablja metode nacifašistične propagande, da deklasira svojega kolega (enega od osmih), s katerim se ne strinja, pri čemer je jasno, da glasovanja ni mogoče ponoviti in da je odločitev veljavna. Še bolj sramotno je to, da se Jaklič popolnoma vklaplja v še eno akcijo sprožanja begunske histerije v tiskanem delu medijske tovarne Nova24TV, v reviji Demokracija, ki povsem v stilu goebbelsovske propagande prerokuje najbolj strašne zločine beguncev v Sloveniji. Takih zločinov, sploh pa v številu, večjem ali primerljivem z zločini domorodcev, ne v letu 2015 ne kasneje preprosto ni bilo: tukajšnji begunci za takšno propagando ne dajejo niti malo povoda ... Namesto da bi kot ustavni sodnik tudi s svojim etičnim stališčem v javnosti branil ugled ustavnega sodišča, Jaklič brezsramno podpira propagandni aparat tudi v situaciji, ko ni nobene formalne možnosti, da spremeni odločitev, pravno utemeljeno in dobro sprejeto v javnosti, in poleg vsega še skladno z načeli humanosti in človekovih pravic. Vse to na podlagi stališč, ki so stališča sumljive politične opcije, predvsem pa na podlagi sovražnega govora in skonstruiranih "predvidevanj", kaj vse bi nam lahko begunci naredili. Jaklič ni bil imenovan za ustavnega sodnika kot vedeževalec, ampak kot strokovnjak za ustavno pravo, in to ne brez težav – mnogi resni strokovnjaki so imeli pomisleke glede njegove strokovnosti. Seveda pa je bila njegova izvolitev posledica politične volje.
Akcije sodnikov, ne le Jakliča, ampak tudi drugih, za katere si nikoli ne bi želeli, da pridejo do ustavnega sodišča, samo potrjujejo, da se je funkcija propagandne tovarne desnice v glavnem izpela. Odločitev evropskega sodišča v primeru avstrijskega ljubitelja nacizma, ki je holokavst označil kot "tako imenovani", je naredila konec lažem in mešanju blata okoli svobode govora: to ni svoboda govora, ampak kaznivo dejanje! Zakaj se slovenske ustanove niso odzvale in ravnale enako, ostaja skrivnost, ki je lahko dražja od 37 evrov, in bogme tudi od milijončka ... Za desnico je po tem svoboda govora neuporabna tema, ostanejo ji provokacija, histerija in ribarjenje v kalnem, kot denimo "upor" in akcije Jakličevega tipa. To je lahko znak poraza, saj so se karte propagande v glavnem izjalovile. Drugi znak poraza je katastrofalno nizek nivo predstavnikov desnice, strankarskih in parastrankarskih: takih neumnosti kot tokrat pod Prešernovim spomenikom še nismo videli in slišali. Tretji znak poraza, politični, ni povsem očiten, predvsem zaradi molka/lenobe razumnega dela prebivalstva ter tudi zaradi popolne pasivnosti vladajoče politike. Na provokacije bi se morali odzvati pametno, tega pa še nismo opazili.
V politiki vlade in reagiranju mnogih razumnih državljanov je mogoče prepoznati ganljivo otroško vedenje: zapreti oči in upati, da bo nekaj strašnega preprosto izginilo, in da se bomo, ko bomo oči odprli, spet znašli v starem, prijaznem in nenevarnem svetu. Ne bomo se. Tudi na ruševinah goebbelsovske propagande je mogoče graditi novo tovarno sovraštva, na čemerkoli. Če pustimo, da – za zdaj v prenesenem pomenu – ugrabijo in ugonobijo vse begunce, Neslovence, feministke, pripadnike skupnosti LGBT, medvede, volkove in osovražene sosede, bodo vedno našli nove ciljne skupine za svojo nepotešljivo lakoto po poniževanju drugih. Tri leta izzivanja take lakote so pri nezanemarljivem številu državljanov povzročile resne poškodbe miselnega aparata. Neopazni, a mastni, umazani in lepljivi nanosi laži, žalitev in dušeče zatohlosti počasi zožujejo naše vidno polje, naše dovode čistega zraka, našo zmožnost, da delujemo. Veliki in resnejši mediji bi se morali občasno odzvati na največje in najbolj nevarne neumnosti – že številke bi zadostovale, a ne bi bilo slabo poseči tudi po satiri. Takšne prispevke imata Večer V soboto in pa Dnevnik v malih, ljubkih odmerkih v dnevni rubriki N. N. Pomembno je, da ne zapiramo oči!
Kajti Prešeren, kolikor je znano, ni tako slabo mislil o Slovencih, da bi verjel, da bi se lahko bali medvedov in volkov ...
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Dragan Bursać
Kako su četnici zarobili sve Srbe
https://www.radiosarajevo.ba/kolumne/dr ... BcX1ZRTBbo
Kako je moguće da je jedan ponosan narod koji je ustao i u Prvom i u Drugom svjetskom ratu protiv okupatora toliko degradirao
sebe, toliko prekrojio svoju istoriju, toliko omalovažio svoje heroje, a uzvisio zločince, baš je pitanje za neuropsihijatriju?
Kako je moguće da narod koji ima Teslu, Koču Popovića, Dimitrija Tucovića, Šantića, Ćopića, Milana Mladenovića, Vladimira
Arsenijevića..., po diktatu svoje političke elite bira Ljotića, Nedića, Mihailovića, Karadžića, Mladića, Milomira Marića, Vučića i Dodika?
Kako su četnici zarobili sve Srbe
https://www.radiosarajevo.ba/kolumne/dr ... BcX1ZRTBbo
Kako je moguće da je jedan ponosan narod koji je ustao i u Prvom i u Drugom svjetskom ratu protiv okupatora toliko degradirao
sebe, toliko prekrojio svoju istoriju, toliko omalovažio svoje heroje, a uzvisio zločince, baš je pitanje za neuropsihijatriju?
Kako je moguće da narod koji ima Teslu, Koču Popovića, Dimitrija Tucovića, Šantića, Ćopića, Milana Mladenovića, Vladimira
Arsenijevića..., po diktatu svoje političke elite bira Ljotića, Nedića, Mihailovića, Karadžića, Mladića, Milomira Marića, Vučića i Dodika?
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Mirko in Slavko po slovensko...
Iz spominov Franca Severja - Frante, ki je danes najbolj znan po tem da je kot najmlajši komandant rešil 500 vojakov iz obroča 12.000 nemcev.V enem samem boju sta ga zadeli dve krogli, eno je ustavila čutarica, drugo cigaretna doza ... Tretjič ga je rešil partizanski kurir, ki ga je pravočasno opozoril na nemško past. Zbežal je, se skril pod skalo v smrečju, Nemci so bili čisto blizu, hotel si je skrajšati muke in sprožil s staro pištolo v sence, a je revolver zatajil, med "jurišem" v umik pa ga je deset krogel zadelo v nahrbtnik.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Budi,
v soboto bo na Cvetnem trgu, to je trg nasproti SKC-ja, kjer je vse polno oštarij, na velikih panojih
razstava ene epizode Mirka in Slavka. Ko boste že v Beogradu, si jo lahko mimogrede ogledate.
v soboto bo na Cvetnem trgu, to je trg nasproti SKC-ja, kjer je vse polno oštarij, na velikih panojih
razstava ene epizode Mirka in Slavka. Ko boste že v Beogradu, si jo lahko mimogrede ogledate.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Se ima vsaj kaj za pohvalit. Medtem, ko se tvoji belčki lahko hvalijo le z izdajo slovenstva, lizanja anusov švabskim nacistom in italijanskim fašistom, ter klanjem slovenskih otrok, žensk, starejših in borcev za domovino. In največji kriminal sodobnosti je pa to, da se res hvalite s tem. Upam, da bo res prišel čas dokončnega obračuna kot pravi tvoj Janez, pa da te pol vidim v katero luknjo se boš skril, usranček mali.BuDi napisal/-a:Mirko in Slavko po slovensko...Iz spominov Franca Severja - Frante, ki je danes najbolj znan po tem da je kot najmlajši komandant rešil 500 vojakov iz obroča 12.000 nemcev.V enem samem boju sta ga zadeli dve krogli, eno je ustavila čutarica, drugo cigaretna doza ... Tretjič ga je rešil partizanski kurir, ki ga je pravočasno opozoril na nemško past. Zbežal je, se skril pod skalo v smrečju, Nemci so bili čisto blizu, hotel si je skrajšati muke in sprožil s staro pištolo v sence, a je revolver zatajil, med "jurišem" v umik pa ga je deset krogel zadelo v nahrbtnik.
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Admin, prosim daj tilitilija na enomesečno hlajenje. Vem, da prispeva veliko vsebine, vendar belčki in usrančki mali ne pridejo v poštev v nobeni javni debati. Še posebej, ker budi ni z ničemer izzival tega primitivnega izpada.
PM z isto vsebino sem poslal vsem adminom.
PM z isto vsebino sem poslal vsem adminom.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Tili res pretiravaš. Budi je ok dečko in si tole ne zasluži!tilitili napisal/-a:Se ima vsaj kaj za pohvalit. Medtem, ko se tvoji belčki lahko hvalijo le z izdajo slovenstva, lizanja anusov švabskim nacistom in italijanskim fašistom, ter klanjem slovenskih otrok, žensk, starejših in borcev za domovino. In največji kriminal sodobnosti je pa to, da se res hvalite s tem. Upam, da bo res prišel čas dokončnega obračuna kot pravi tvoj Janez, pa da te pol vidim v katero luknjo se boš skril, usranček mali.BuDi napisal/-a:Mirko in Slavko po slovensko...Iz spominov Franca Severja - Frante, ki je danes najbolj znan po tem da je kot najmlajši komandant rešil 500 vojakov iz obroča 12.000 nemcev.V enem samem boju sta ga zadeli dve krogli, eno je ustavila čutarica, drugo cigaretna doza ... Tretjič ga je rešil partizanski kurir, ki ga je pravočasno opozoril na nemško past. Zbežal je, se skril pod skalo v smrečju, Nemci so bili čisto blizu, hotel si je skrajšati muke in sprožil s staro pištolo v sence, a je revolver zatajil, med "jurišem" v umik pa ga je deset krogel zadelo v nahrbtnik.
Eno opravičilo bi se spodobilo
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Zihr je OK dečko za kako stvar al pa koga. Delov zdoktriniran in skompleksiran novinar si kot mnogi drugi privoščijo norca delat iz ostarelega partizana. Tudi če pol ni res in je s starostjo dodajal dosežke, to še ne pomeni da se kreteni in moderni na-novo-zgodovinopisci norca delajo iz borca, komandanta, kurirja, komisarja ni važno kako funkcijo ali čin je imel v NOB. Dejstvo je, da se je boril za slovenstvo, jezik in obstoj slovenskega naroda! Na strani zmagovalcev. Na strani tistih, ki so razkrinkali pred vsem svetom in uničili (vsaj mislili so in smo tako) fašiste, naciste, morilce, izdajalce. In ne bom tiho, ko se en usrane (pa še tadrugi kreten zraven) posmehuje. V obeh mojih familijah, po fotru in po mat, je skritih ali razkritih ogromno zgodb otrok, žena in moških z osebnimi izkušnjami iz 2 svetovne vojne in NOBja. Od deportacij, aresta, mučenj, streljanj, lagerjev....marsikaj ne bo nikoli razkrito. In takele podgane blatijo spomin nanje. Nema. Naj si ustvarijo svojo temo npr Za Boga, Narod in Domovino, pa naj tam serjejo. Obljubim, da ne bom pogledal ali Bog-ne-daj komentiral njihovo temo.jang napisal/-a:Tili res pretiravaš. Budi je ok dečko in si tole ne zasluži!tilitili napisal/-a:Se ima vsaj kaj za pohvalit. Medtem, ko se tvoji belčki lahko hvalijo le z izdajo slovenstva, lizanja anusov švabskim nacistom in italijanskim fašistom, ter klanjem slovenskih otrok, žensk, starejših in borcev za domovino. In največji kriminal sodobnosti je pa to, da se res hvalite s tem. Upam, da bo res prišel čas dokončnega obračuna kot pravi tvoj Janez, pa da te pol vidim v katero luknjo se boš skril, usranček mali.BuDi napisal/-a:Mirko in Slavko po slovensko...Iz spominov Franca Severja - Frante, ki je danes najbolj znan po tem da je kot najmlajši komandant rešil 500 vojakov iz obroča 12.000 nemcev.V enem samem boju sta ga zadeli dve krogli, eno je ustavila čutarica, drugo cigaretna doza ... Tretjič ga je rešil partizanski kurir, ki ga je pravočasno opozoril na nemško past. Zbežal je, se skril pod skalo v smrečju, Nemci so bili čisto blizu, hotel si je skrajšati muke in sprožil s staro pištolo v sence, a je revolver zatajil, med "jurišem" v umik pa ga je deset krogel zadelo v nahrbtnik.
Eno opravičilo bi se spodobilo
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Zelo zanimivo. Nacizem in vojna
https://www.youtube.com/watch?v=XFnyWUCra_Y
https://www.youtube.com/watch?v=XFnyWUCra_Y
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Bumerang
https://www.vecer.com/bumerang-10082673
Svetlana Slapšak, Večer
Pretiravanje običajno izzove nasprotni udarec oziroma se vrne kot bumerang.
Če na mitingu na Prešernovem trgu pade izjava, da odslej nič več ne bo enako, in to že od jutri, je skorajda gotovo, da bo govorcu prej ali slej priletela nazaj, kot bumerang. Toda tako hitrega odgovora ni bilo mogoče predvideti. Najavljena čistka med sodniki nasploh in posebej med ustavnimi sodniki razpada v vseh točkah: tožilka je v pritožbi sesula razsodbo sodnika Radonjića, ki je bil ravno izbran za zvezdo desne pravice. Da je vse še huje, je Radonjić med intervjujem s predvidljivim Možino hladno priznal, da uporablja žalitve in pretiravanja, ker tako zahtevata trenutek in situacija, ni se vzdržal snovanja teorij zarote in razglašanja morilcev kar tako na pamet in brez imen, dajal je izjave, ki bi zahtevale profesionalno oceno, in to ne samo pravno. Kar zadeva Jakličev napad na kolega z ustavnega sodišča zaradi domnevne strankarske povezanosti, zadostuje, da se spomnimo njegovih številnih izrazov zvestobe Janši in sodelovanja z njim, vključno z nastopanjem med "vztrajniki" proti "krivosodju" ... Namesto razumnega umika je sledila še tožba proti Jakličevi tarči, sodniku Accettu, ker da se ni izločil v primeru Thompson ... Zavladala je taka panika, da je bilo treba v pogon znova spraviti Kovačiča z njegovimi običajnimi zahtevami in tožbami. Toliko o obljubi, da nič več ne bo enako.
Imperialni mediji proizvajajo samo še večje količine istega, ob enaki domnevi (želji?), da so gledalci in bralci slepi: napadi na Jerco Korče, ki v vsakem nadaljevanju vsakomur, ki bere, ponudi nove bumeranške podatke, obtožba Frante (na podlagi posnetka njegovega interierja, da si je prisvojil umetniške predmete žrtev povojnih zločinov, tožba proti Franti, ki jo je vložil nekdo, ki priznava, da se je tako odločil po ogledu filma Preboj(?), objava zapisnika, v katerem je pol besedila prekritega s črno barvo, še več utrujajočega tračanja okoli zaposlovanja ... Toda bumerang je v večini teh primerov bodisi že udaril bodisi je na poti ali pa bo zelo hitro prispel ... So tudi taki, ki hkrati dosežejo dva pošiljatelja: eden je denimo intervju z dunajskim županom, ki je, ko ga je nič hudega sluteča Rosvita Pesek povprašala po njihovi stanovanjski politiki, zrecitiral poučno zgodovino rdečega in socialnega Dunaja: bumerang državni televiziji, vendar tudi našemu županu. Za vrhunec pa je v komisiji, ki jo vodi edinstveni Mahnič, Kangler uprizoril enega od najlepših avtobumerang udarcev s predstavo, ki je bila tudi za desnico skrajno neprimerna in neprijetna. In povrh vsega je prispela še prerokba predsednika državnega sveta (tvit Alojza Kovšce):
"Združitev desnice se bo neizogibno zgodila po streznitvi volilnega telesa ob naslednji ekonomski krizi, ki se že kaže na obzorju. Prazni želodci ne prebavljajo laži. Moja vloga pri tem procesu je popolnoma nepomembna. Zgodilo se bo z menoj ali brez mene. Bo pa boleče ..."
Temu služi državni svet, zlasti njegov predsednik? Da prerokuje neizbežno zmago ene politične opcije in bolečine tistih, ki so bili proti njej? Komu grozi predsednik državnega sveta? Zanesljivo je le to, da bo boleče - običajno tudi je, ko se bumerang vrne ...
Kakšen smisel ima potem politika vznemirjanja in izzivanja panike, če je minimalna logika pri predvidevanju in osnovnem načrtovanju tako katastrofalno zapostavljena? Edina možna razlaga je, da gre za vnašanje zmede s pogostnostjo izjavljanja, kar pa je v politiki bumeranga lahko še bolj uničujoče. Mnogi bi upravičeno sklepali, da gre za že tolikokrat videno strategijo dezorientacije in izzivanja nemira, ki pa se je do zdaj še vedno izjalovila. Njena notranja logika je zgolj preverjanje trenutnih šibkih točk, kar enkrat morda celo uspe. Po drugi strani te šibke točke niso nujno povezane z realnimi vzroki nezadovoljstva, njihova izbira je arbitrarna, običajno temelji na osebnih sporih, zavisti in drugih nizkih motivih. To nikakor ne pomeni, da so ciljani ljudje nedolžni in onkraj dometa kritike: a izbira napadenega kaže popolno odsotnost (kritičnih) meril, kar dodatno zbega tistega, ki bi želel o tem resno razmišljati. Pravo vprašanje je torej le, ali je tovarni laži uspelo pridobiti zadostno količino brezpogojnih sledilcev. Dovolj prepričljiv se zdi odgovor, da ji to ni uspelo. To dokazuje že število botov in trolov v službi tovarne laži, ki komentirajo njene napade na posameznike zunaj nje: če bi bilo pravih privržencev več, bi bilo botov in trolov manj. Na drugi strani sta število in domet snovalcev afer, pretežno zasnovanih na tračih in lažeh iz polsveta, omejena zaradi njihovega nestabilnega družbenega in finančnega položaja, saj so nenehno izpostavljeni tožbam žrtev. Zato je včasih potrebno, da tudi ožji vodstveni krog skupaj z vodjem prek družbenih omrežij žali vse povprek, saj ima to v javnosti veliko večji odziv: a potem je reakcije zelo težko razglasiti za napad na človekove pravice avtorjev žalitev, zato se tudi stari sodni procesi vztrajno aktualizirajo in se jim pripisujejo herojske razsežnosti (svoboda govora, človekove pravice), prava vsebina teh procesov pa se zamegljuje. Dober primer je nedavna aktualizacija Igorja Bavčarja, ki je bl obsojen za finančne malverzacije, nikoli pa ni bil obtožen kot glavni izvajalec in morda sprožitelj zločina izbrisa več kot 26 tisoč državljanov Slovenije: vsaj novinarji, ki so ga intervjuvali v zaporu kot pomembno zgodovinsko osebnost, bi mu o tem lahko zastavili kakšno vprašanje ... Toda prišel bo iz zapora in nedvomno bo napisal knjigo. Morda bo lahko potem bumerang poletel.
Največja napaka bi bila prepustiti se predvidljivi mehaniki bumeranga, da bi se tako znebili vsaj enega vsakdanjega bremena: kakor koli sta raztresenost in arbitrarnost fronte, ki jo napihuje tovarna laži, očitni, med ljudmi ohranjata stanje stalne napetosti. Namesto namerne pozabe in načrtnega spregledovanja bi bilo bolje to razumeti kot trening, pri katerem učinek bumeranga deluje kot dobrodošel odmor z osvežitvijo in nič več kot to. Tovarna laži deluje še naprej, sicer z vedno bolj omejenim razponom propagandnih formul in vse bolj ogoljena. Pridevnika "zlobni" in "zloglasni" že v naslovu povesta vse, kar publika potrebuje za razumevanje namena članka, ko je nekdo nekaj "razkril" ali "nalil čistega vina", takoj veste, da je dotični nedvomno lagal, in ko nekdo "laže", skorajda zagotovo govori resnico ... Novinarji in komentatorji so bili že zdavnaj deklasirani zaradi osnovne neprofesionalnosti, v nebo vpijočega neznanja in nepismenosti. Toda očitno ustrezajo kriterijem delodajalca, kar več pove o delodajalcu kot o njih. Prav v tem odnosu vidim največjo nevarnost širjenja fronte iz tovarne laži. Prenose takšnega odnosa dovolj pogosto zasledimo tudi v vodilnih medijih in na državni televiziji, zato nas lahko res skrbi. Novinar Drnovšek je prostaško napadel peticijo 28 intelektualcev v zvezi z diplomatskimi spodrsljaji predsednika Pahorja, novinarju Raku je uspelo na prvo stran Dela spraviti trač iz SMG, še prej pa je zameril direktorju Goranu Injcu, ker se še ni naučil slovenščine: to je finejša različica nacionalizma, priznam. Toda zakaj bi se mednarodno priznani umetnik, ki nedvomno ni vezan na "domovino", naučil jezika okolja, ki mu daje nenehno vedeti, da je nezaželen, in si ga ves čas prizadeva odstraniti, pri čemer nedvomno računa tudi na njegovo človeško občutljivost in vzdržljivost. Ta vrsta perverzije razblinja vsako iluzijo o objektivnosti: gre za trdo nacionalistično akcijo odstranjevanja nezaželenega, ne glede na njegove zasluge ali, kar je še huje, ravno zaradi njegovih zaslug.
Seveda ima "osmoza" novinarske nesramnosti iz tovarne laži v druge medije svoje socialne vzroke, kot so negotovost položaja novinarjev, prekarnost, nenehna odpuščanja, samovolja delodajalcev oziroma lastnikov. Toda kot po naključju je v takih primerih novinarsko etiko praviloma kršil polno zaposleni ...
https://www.vecer.com/bumerang-10082673
Svetlana Slapšak, Večer
Pretiravanje običajno izzove nasprotni udarec oziroma se vrne kot bumerang.
Če na mitingu na Prešernovem trgu pade izjava, da odslej nič več ne bo enako, in to že od jutri, je skorajda gotovo, da bo govorcu prej ali slej priletela nazaj, kot bumerang. Toda tako hitrega odgovora ni bilo mogoče predvideti. Najavljena čistka med sodniki nasploh in posebej med ustavnimi sodniki razpada v vseh točkah: tožilka je v pritožbi sesula razsodbo sodnika Radonjića, ki je bil ravno izbran za zvezdo desne pravice. Da je vse še huje, je Radonjić med intervjujem s predvidljivim Možino hladno priznal, da uporablja žalitve in pretiravanja, ker tako zahtevata trenutek in situacija, ni se vzdržal snovanja teorij zarote in razglašanja morilcev kar tako na pamet in brez imen, dajal je izjave, ki bi zahtevale profesionalno oceno, in to ne samo pravno. Kar zadeva Jakličev napad na kolega z ustavnega sodišča zaradi domnevne strankarske povezanosti, zadostuje, da se spomnimo njegovih številnih izrazov zvestobe Janši in sodelovanja z njim, vključno z nastopanjem med "vztrajniki" proti "krivosodju" ... Namesto razumnega umika je sledila še tožba proti Jakličevi tarči, sodniku Accettu, ker da se ni izločil v primeru Thompson ... Zavladala je taka panika, da je bilo treba v pogon znova spraviti Kovačiča z njegovimi običajnimi zahtevami in tožbami. Toliko o obljubi, da nič več ne bo enako.
Imperialni mediji proizvajajo samo še večje količine istega, ob enaki domnevi (želji?), da so gledalci in bralci slepi: napadi na Jerco Korče, ki v vsakem nadaljevanju vsakomur, ki bere, ponudi nove bumeranške podatke, obtožba Frante (na podlagi posnetka njegovega interierja, da si je prisvojil umetniške predmete žrtev povojnih zločinov, tožba proti Franti, ki jo je vložil nekdo, ki priznava, da se je tako odločil po ogledu filma Preboj(?), objava zapisnika, v katerem je pol besedila prekritega s črno barvo, še več utrujajočega tračanja okoli zaposlovanja ... Toda bumerang je v večini teh primerov bodisi že udaril bodisi je na poti ali pa bo zelo hitro prispel ... So tudi taki, ki hkrati dosežejo dva pošiljatelja: eden je denimo intervju z dunajskim županom, ki je, ko ga je nič hudega sluteča Rosvita Pesek povprašala po njihovi stanovanjski politiki, zrecitiral poučno zgodovino rdečega in socialnega Dunaja: bumerang državni televiziji, vendar tudi našemu županu. Za vrhunec pa je v komisiji, ki jo vodi edinstveni Mahnič, Kangler uprizoril enega od najlepših avtobumerang udarcev s predstavo, ki je bila tudi za desnico skrajno neprimerna in neprijetna. In povrh vsega je prispela še prerokba predsednika državnega sveta (tvit Alojza Kovšce):
"Združitev desnice se bo neizogibno zgodila po streznitvi volilnega telesa ob naslednji ekonomski krizi, ki se že kaže na obzorju. Prazni želodci ne prebavljajo laži. Moja vloga pri tem procesu je popolnoma nepomembna. Zgodilo se bo z menoj ali brez mene. Bo pa boleče ..."
Temu služi državni svet, zlasti njegov predsednik? Da prerokuje neizbežno zmago ene politične opcije in bolečine tistih, ki so bili proti njej? Komu grozi predsednik državnega sveta? Zanesljivo je le to, da bo boleče - običajno tudi je, ko se bumerang vrne ...
Kakšen smisel ima potem politika vznemirjanja in izzivanja panike, če je minimalna logika pri predvidevanju in osnovnem načrtovanju tako katastrofalno zapostavljena? Edina možna razlaga je, da gre za vnašanje zmede s pogostnostjo izjavljanja, kar pa je v politiki bumeranga lahko še bolj uničujoče. Mnogi bi upravičeno sklepali, da gre za že tolikokrat videno strategijo dezorientacije in izzivanja nemira, ki pa se je do zdaj še vedno izjalovila. Njena notranja logika je zgolj preverjanje trenutnih šibkih točk, kar enkrat morda celo uspe. Po drugi strani te šibke točke niso nujno povezane z realnimi vzroki nezadovoljstva, njihova izbira je arbitrarna, običajno temelji na osebnih sporih, zavisti in drugih nizkih motivih. To nikakor ne pomeni, da so ciljani ljudje nedolžni in onkraj dometa kritike: a izbira napadenega kaže popolno odsotnost (kritičnih) meril, kar dodatno zbega tistega, ki bi želel o tem resno razmišljati. Pravo vprašanje je torej le, ali je tovarni laži uspelo pridobiti zadostno količino brezpogojnih sledilcev. Dovolj prepričljiv se zdi odgovor, da ji to ni uspelo. To dokazuje že število botov in trolov v službi tovarne laži, ki komentirajo njene napade na posameznike zunaj nje: če bi bilo pravih privržencev več, bi bilo botov in trolov manj. Na drugi strani sta število in domet snovalcev afer, pretežno zasnovanih na tračih in lažeh iz polsveta, omejena zaradi njihovega nestabilnega družbenega in finančnega položaja, saj so nenehno izpostavljeni tožbam žrtev. Zato je včasih potrebno, da tudi ožji vodstveni krog skupaj z vodjem prek družbenih omrežij žali vse povprek, saj ima to v javnosti veliko večji odziv: a potem je reakcije zelo težko razglasiti za napad na človekove pravice avtorjev žalitev, zato se tudi stari sodni procesi vztrajno aktualizirajo in se jim pripisujejo herojske razsežnosti (svoboda govora, človekove pravice), prava vsebina teh procesov pa se zamegljuje. Dober primer je nedavna aktualizacija Igorja Bavčarja, ki je bl obsojen za finančne malverzacije, nikoli pa ni bil obtožen kot glavni izvajalec in morda sprožitelj zločina izbrisa več kot 26 tisoč državljanov Slovenije: vsaj novinarji, ki so ga intervjuvali v zaporu kot pomembno zgodovinsko osebnost, bi mu o tem lahko zastavili kakšno vprašanje ... Toda prišel bo iz zapora in nedvomno bo napisal knjigo. Morda bo lahko potem bumerang poletel.
Največja napaka bi bila prepustiti se predvidljivi mehaniki bumeranga, da bi se tako znebili vsaj enega vsakdanjega bremena: kakor koli sta raztresenost in arbitrarnost fronte, ki jo napihuje tovarna laži, očitni, med ljudmi ohranjata stanje stalne napetosti. Namesto namerne pozabe in načrtnega spregledovanja bi bilo bolje to razumeti kot trening, pri katerem učinek bumeranga deluje kot dobrodošel odmor z osvežitvijo in nič več kot to. Tovarna laži deluje še naprej, sicer z vedno bolj omejenim razponom propagandnih formul in vse bolj ogoljena. Pridevnika "zlobni" in "zloglasni" že v naslovu povesta vse, kar publika potrebuje za razumevanje namena članka, ko je nekdo nekaj "razkril" ali "nalil čistega vina", takoj veste, da je dotični nedvomno lagal, in ko nekdo "laže", skorajda zagotovo govori resnico ... Novinarji in komentatorji so bili že zdavnaj deklasirani zaradi osnovne neprofesionalnosti, v nebo vpijočega neznanja in nepismenosti. Toda očitno ustrezajo kriterijem delodajalca, kar več pove o delodajalcu kot o njih. Prav v tem odnosu vidim največjo nevarnost širjenja fronte iz tovarne laži. Prenose takšnega odnosa dovolj pogosto zasledimo tudi v vodilnih medijih in na državni televiziji, zato nas lahko res skrbi. Novinar Drnovšek je prostaško napadel peticijo 28 intelektualcev v zvezi z diplomatskimi spodrsljaji predsednika Pahorja, novinarju Raku je uspelo na prvo stran Dela spraviti trač iz SMG, še prej pa je zameril direktorju Goranu Injcu, ker se še ni naučil slovenščine: to je finejša različica nacionalizma, priznam. Toda zakaj bi se mednarodno priznani umetnik, ki nedvomno ni vezan na "domovino", naučil jezika okolja, ki mu daje nenehno vedeti, da je nezaželen, in si ga ves čas prizadeva odstraniti, pri čemer nedvomno računa tudi na njegovo človeško občutljivost in vzdržljivost. Ta vrsta perverzije razblinja vsako iluzijo o objektivnosti: gre za trdo nacionalistično akcijo odstranjevanja nezaželenega, ne glede na njegove zasluge ali, kar je še huje, ravno zaradi njegovih zaslug.
Seveda ima "osmoza" novinarske nesramnosti iz tovarne laži v druge medije svoje socialne vzroke, kot so negotovost položaja novinarjev, prekarnost, nenehna odpuščanja, samovolja delodajalcev oziroma lastnikov. Toda kot po naključju je v takih primerih novinarsko etiko praviloma kršil polno zaposleni ...