Najbolj (ne)znan jugoslovanski vohun
Knjiga v dveh zvezkih s skupnim naslovom Pod krinko je sklepno poročilo slovenskega častnika, vojaškega atašeja
Kraljevine Jugoslavije in obveščevalca Vladimirja Vauhnika (1896–1955) o osebnih doživetjih in svetovnih dogodkih
ter procesih med drugo svetovno vojno. V prvem delu (Na preži za Hitlerjevimi vojnimi načrti) popisuje svoj ›berlinski‹
čas (obdobje od pomladi 1939 do napada na Jugoslavijo), ki ga je preživel v visoki diplomatski družbi, v središču
takratnega najpomembnejšega svetovnega dogajanja. Aprila 1941 je Vauhnik pristal v gestapovskem zaporu v Berlinu.
Čas od svoje izpustitve, prek kratkotrajnega bivanja v Zagrebu, več kot dveletnega prikritega obveščevalnega delovanja
v Ljubljani pa do bega v Švico popisuje v drugem delu knjige (Med izdajalci, vohuni in junaki).
Ta zajetni sveženj spominov (skupaj 576 strani) je bil torej napisan konec leta 1945, in sicer v nemščini, verjetno na
sugestijo britanskega Intelligence Servicea, katerega agent je bil med vojno. Tipkopis je potem še dolgo čakal na objavo.
Vseeno ga je že kmalu v grobem prevedel v slovenščino njegov brat in ta tekst je izšel v knjižni obliki: a šele leta 1965,
torej deset let po avtorjevi smrti in dvajset let po nastanku, izdala pa ga je slovenska emigracija v Argentini, kjer je
Vauhnik po vojni živel. Ta izdaja je bila žal dokaj ideološko, protijugoslovansko ›predelana‹ in je v marsikaterem smislu
popačila Vauhnikovo izvirno poročilo. Edino uvodni del od Vauhnikove celote je še nadaljnjih sedem let kasneje izšel pri
nas (pri ČGP Delo), več pa v slovenščini doslej nismo mogli prebrati.
Modrijanova izdaja je prevod celotnega besedila, brez kakršnekoli cenzure ali redakcijskih izpustov. Tako na nov način
osvetljuje marsikatero dogajanje v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja, ki ga iz take perspektive še nismo poznali.
https://www.modrijan.si/knjigarna/stvar ... x4OJxWwMQ0
