URUGVAJ - ITALIJA 1-0 (Godin 83.)
ANGLIJA - KOSTARIKA 0-0
1. KOSTARIKA 7
2. URUGVAJ 6
3. ITALIJA 3
4. ANGLIJA 1
Kostarika po mojem mnenju največje presenečenje dosedanjega dela prvenstva (poleg ekspresnega izpada Špancev in Anglije). Igrajo poletno in prepričljivo. Kolikor sem gledal njihovo igro, potrpežljivo čakajo na priložnosti, ki jo slej ko prej dočakajo. Protinapadi so smrtonosni pa naj jih vodi Bryan Ruiz, Christian Bolanos, ali mladi Joel Campbell. V zaključkih akcij so verjetno ena najbolj uspešnih reprezentanc tega prvenstva. Joel Campbell je po mojem mnenju dodatna vrednost ekipe Kostarike. Spreten z žogo ter miren v ključnih trenutkih. Spodnesel je Urugvaj ter prispeval levji delež k zmagi nad Italijo. Sicer ekipi ne pripisujem večjih možnosti v nadaljnih bojih, a so me z igro do sedaj več kot prijetno presenetili.
Za glavne kandidate za naslov bi med Evropejci izpostavil kolektivne Francoze ter pomlajene Nizozemce ter eno izmed južnoameriških ekip (Po mojem mnenju lahko daleč pride Argentina, nevaren bi znal biti tudi Čile, iz ozadja pa bi izpostavil tudi Kolumbijo). Za Brazilce se pričakuje naslov prvaka, zato so glavni favoriti za naslov prvaka, če se le ne bodo zlomili pod hudim pritiskom javnosti.
Osebno sem navijal za Špance,a so me hudo razočarali, zlasti odločitve selektorja, ki jih nisem najbolje razumel po porazu z Nizozemsko. Potrebna bi bila konkretna reorganizacija ekipe. Izločiti bi bilo potrebno nekatere stare igralce, brez velike motivacije (Xavi, Xabi Alonso, Pique). O njihovi nesporni kvaliteti ne dvomim in priznam, da so eni boljših igralcev na svojih položajih, a so v karieri osvojili že vse kar se da, zato jih prvenstvo kot tako ne motivira več dovolj. V vratih bi obdržal Casillasa, ki ga priznavam kot meni najljubšega vratarja z izkušnjami ter kapetansko odgovornostjo, ter Ramosa v obrambnih nalogah, saj gre še vedno za enega najboljših branilcev na svetu. Mladi so se predstavili v lepi luči, a veliko priložnosti niso dobili (Mata, Fabregas, Cazorla, Koke, Martinez, De Gea (se je poškodoval) in Juanfran (ni več mlad, je pa zelo zanesljiv)). V napadu se je dolgo forsiralo Costo, ki pa se še ni povsem prilagodil na špansko igro (V Atleticu je stil igre povsem drug), sta pa zato izostala Torres in predvsem Villa, ki bi utegnil pokazati veliko več kot le zadnji gol proti Avstraliji. V prihodnosti pričakujem menjave v napadu, od koder se verjetno poslavljata Torres in Villa, prihajajo pa nove moči v obliki Diega Coste, Llorenteja in Negreda. Koliko pozitivnih rezultatov je prinesla reorganizacija ekipe je pokazala že tekma proti (sicer ne najboljši) Avstraliji, ki jo je Španija dobila prepričljivo s 3-0 (Villa, Torres, Mata)
Simpatični so mi tudi Mehičani, za katere stiskam pesti, saj igrajo disciplinirano ter prepričljivo. Včerajšnje zmage proti Hrvatom odkrito nisem pričakoval. Pokazali so srčnost ter mirno glavo v ključnih trenutkih. Kapetan Marquez je kljub svojim letom (35) še vedno sposoben odigrati vseh 90 minut praktično brez napake, v napadu navdušuje Andres Guardado, nevaren zna biti tudi Oribe Peralta, selektor pa dobro ve kakšnega jokerja ima v "Chicaritu" Hernandezu. Zmedo v hrvaški ekipi je povzročal tudi Giovani dos Santos, kateremu nikoli nisem znal določiti položaja, zaradi nenehnega spreminjanja postavitve (kar mu štejem v plus, saj je do menjave res ogromno pretekel) Skratka Mehičani so me prepričali, zato jih kljub pičlim možnostim štejem za osebne favorite.
Sicer pa sem do današnjega dne spremljal večino tekem svetovnega prvenstva (izpuščal sem samo tekme v nočnem terminu), tako, da lahko kakšno daljšo analizo prispevam tudi sam
