Manifest proti fašizmu
(s fejsbuk strani Franca Jurija)
Yorgos Mitralias, aktivni predstavnik Syrize, gibanja grške levice, in številni drugi ljudje evropskega protifašizma so se že pred nekaj časa združili, da bi zatrli ponovni izbruh skrajne neofašistične desnice tako v Grčiji kot drugod po Evropi. Sad te reakcije je Evropski protifašistični manifest. Spodbujamo vse tiste, ki ga bodo podpisali, da ga podprejo in ga aktivno širijo tako, kot se že dogaja v Italiji, Španiji, Grčiji, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in drugih državah Evropske Unije. Kajti, ko začne določena oblika razumevanja Evrope umirati, moramo braniti in podpreti drugo, osvobajajočo, ustvarjalno in resnično demokratično idejo ljudstev, ki so del naše celine.
EVROPSKI PROTIFAŠISTIČNI MANIFEST
Oseminšestdeset let po koncu druge svetovne vojne in porazu fašizma in nacizma se praktično po vsej Evropi srečujemo z dviganjem skrajne desnice. Priča smo tudi, kar pa je še bolj zaskrbljujoče, kako se na desni te skrajne desnice razvijajo novonacistične sile, ki se v nekaterih primerih (Grčija, Madžarska) vraščajo v družbo kot populistična, radikalna, rasistična, skrajno nasilna in pogromska množična gibanja, katerih cilj je uničenje vseh delavskih sindikatov, političnih in kulturnih organizacij, preprečevanje slehernega državljanskega odpora, zanikanje pravice do različnosti in celo uničenje, tudi fizično, vseh, ki so "različni" in najbolj ranljivi.
Podobno kot v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, je vzrok, ki sproža to neofašistično in skrajno desničarsko grožnjo, globoka gospodarska, družbena, politična, pa tudi etična in ekološka kriza kapitalizma, ki za izgovor jemlje dolžniško krizo in vodi nezaslišano ofenzivo proti življenjski ravni, svoboščinam in pravicam delavcev ter vsem nižjim slojem.
Skrajna desnica in neofašistične in neonacistične sile izkoriščajo strah mogočnežev pred eksplozijo socialne bombe, izkoriščajo radikalizacijo srednjega razreda, ki so ga doleteli kriza in drakonski varčevalni ukrepi, in obup marginaliziranih in osiromašenih brezposelnih. Širijo se po vsej Evropi, pridobivajo množičen vpliv nad razdedinjenimi plastmi družbe, ki jih sistematično porivajo proti tradicionalnim in novim grešnim kozlom (priseljencem, muslimanom, judom, homoseksualcem, invalidom…), proti socialnim gibanjem, levim organizacijam in delavskim sindikatom.
Res je, da vpliv in radikalizacija skrajne desnice nista enaka po vsej Evropi. Vendar pa posploševanje politike drakonskega zategovanja pasu ima za posledico dejstvo, da je vzpon skrajne desnice že skoraj splošen pojav. Zaključek je očiten: dejstvo, da nagel vzpon skrajne desnice in pojav skrajno nasilnega populističnega neofašizma nista več izjema evropskim pravilom, zavezuje protifašiste te celine, da se zoperstavijo tem pojavom v njihovih realnih, vseevropskih razsežnostih!
Ni dovolj, da samo izrečemo to misel, dodati moramo še to, da je boj proti ekstremni desnici in neonacizmu skrajno nujen. Dejansko je neofašistična grožnja v nekaterih evropskih državah že tako neposredna in bližnja, da spreminja protifašistični boj v borbo, kjer gre za življenje ali smrt levice, delavskih organizacij, demokratičnih svoboščin in pravic ter vrednot, kot so solidarnost, strpnost, pravica do različnosti. Dejstvo, da se borimo proti rasističnemu in neofašističnemu barbarstvu, je resnica, ki jo vsakodnevno potrjujejo dogajanja na ulicah naših evropskih mest…
Glede na globino krize, obsežnost socialnih razdejanj, ki jih povzroča, močno politično polarizacijo, odločnost in agresivnost vladajočih razredov, pomen zgodovinskih ciljev, soočenj, ki so v teku, in razsežnost vzpona skrajno desničarskih sil je očitno, da je protifašistični boj strateška odločitev, ki zahteva resen organizacijski načrt ter dolgoročno politično in borbeno naravnanost. Posledično mora biti protifašistični boj tesno povezan z vsakodnevnim bojem proti politikam strogega zategovanja pasu in sistemom, ki jih generira.
Protifašistični boj se mora organizirati na enoten in demokratičen način in izhajati iz samih ljudskih množic, če hoče biti učinkovit in če hoče izpolniti pričakovanja prebivalstva. Državljanke in državljani morajo sami organizirati svoj protifašističen boj in svojo samoobrambo. Da pa bo ta boj učinkovit, mora biti globalen in se mora upreti skrajni desnici in neofašizmu povsod tam, kjer se pojavi strup rasizma in homofobije, šovinizma in militarizma, kult slepega nasilja in apologije plinskih celic (in Auschwitza). Skratka, da bi bil dolgoročno učinkovit, mora protifašistični boj izoblikovati alternativno vizijo družbe, ki bo diametralno nasprotna tisti, ki jo ponuja skrajna desnica; to naj bo družba, ki bo temeljila na solidarnosti, strpnosti in bratstvu, zavračanju mačizma, zavračanju zatiranja žensk, spoštovanju pravice biti drugačen, internacionalizmu, vestni zaščiti narave ter obrambi humanističnih in demokratičnih vrednot.
Evropsko protifašistično gibanje mora biti dedič velikih protifašističnih izročil naše celine! V ta namen mora vzpostaviti temelje družbenega gibanja s stabilno strukturo in se povezati z vsakodnevnimi aktivnostmi, ki bodo pronicale v celotno družbo in se bodo izražale v organiziranju antifašističnih državljanov v mreže glede na poklicno dejavnost, kraj bivanja in občutljivost posebnih skupin. Taka organizacija naj se bori na vseh frontah človekovega delovanja in naj popolnoma prevzame tudi nalogo varovanja (celo fizičnega) najbolj ranljivih sodržavljanov, priseljencev, romov, etničnih skupin, muslimanov, judov in homoseksualcev, torej vseh tistih, ki so sistematično žrtve državnega rasizma in fašističnih zločincev.
Ker je nujnost protifašistične mobilizacije na evropski ravni vsak dan bolj pereča, vsi, ki podpisujemo ta manifest, pozivamo k oblikovanju množičnega, enotnega in demokratičnega evropskega protifašističnega gibanja, sposobnega se zoperstaviti naraščajoči nevarnosti in premagati sivorjavo kugo, ki spet dviguje glavo na naši celini. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da bo ustanovni kongres evropskega protifašističnega gibanja, katerega nujnost čutimo, spomladi 2013 v Atenah in da se bo na ulicah grške prestolnice združil z velikimi evropskimi protifašističnimi demonstracijami.
Tokrat se zgodovina ne sme ponoviti!
¡NO PASARÁN!