forum.striparna.com

Poslal vsem poznanim naprej.
Čudovita iniacitiva in super program. Držim pesti in sem pripravljen pomagat, da zadeva zaživi.

zelo poučen prispevek, vendar me ne gane (včasih bi me):

Odkar je v Prekmurju propadel Potrošnik, potem Pomurka, zdaj propada
Mura, si sploh ne morete predstavljati, kaj to pomeni za nas.
Po novih informacijah je z propadom Mure (trenutno je to vroča zadeva, zato jo omenjam)
povezanih kar nekaj podjetij, ki so Muro oskrbovali oz. katera so od Mure živeli.
Pa da ne boste rekli da blefiram, evo vsaj tri izmed večjimi:
Mlekopromet, Mlinopek in Avtobusni promet
Vsi imajo nastavljene programe odpuščanja. ker se jim je že oz. se jim bo
zmanjšal promet zaradi Mure.
Torej, dol mi visi za Indijance, ker morem preskrbeti sebe in bližnje (zaenkrat
bolj sebe, ko pa bo naraščaj ....) in vsakih 5€ mi pride prav (pa da mi ne bo kdo začel z
zapravljanjem za stripe, ker je moj buđet za te zadeve čisto skrčen,
pač životarim)

p****, res pogrešam Kekec pašteto...sicer se nekje še dobijo kake stare zaloge, ampak vprašanje do kdaj...
firme propadajo ko domine.. še večji šit pa je da so jih v bistvu uničili in pokradli lopovi s političnimi povezavami...
Muri vrjetno res ni bilo pomoči v takšni obliki in je bila vreča brez dna, samo ta denar ki ga je država vlagala bogve za kaj je šel.... plača za delavke pa sramotna in ponižujoča

jang wrote:p****, res pogrešam Kekec pašteto...sicer se nekje še dobijo kake stare zaloge, ampak vprašanje do kdaj...

danes je bila zadnja ,,razprodaja,, zalog Pomurke (bojda naj bi bila še v
ponedeljek, vendar ni potrjeno) t.j. narezkov, gulašev in paštet - vendar
so imeli samo pašteto z okusom kečapa

Se strinjam s Kristjanom.
Takšne peticije same po sebi sicer niso napačne, ampak najprej moramo poskrbeti in pomagati našim slovenskim ljudem, ki jih vsak dan več ostaja brez dela(še posebaj na Štajerskem, Prekmurju in Koroškem) kot pa, da se ubadamo in pošiljamo pomoč Indijancem, Afriki, Aziji...
Slovenija je naš dom.

Nobody wrote:zelo poučen prispevek, vendar me ne gane (včasih bi me):

Odkar je v Prekmurju propadel Potrošnik, potem Pomurka, zdaj propada
Mura, si sploh ne morete predstavljati, kaj to pomeni za nas.
Po novih informacijah je z propadom Mure (trenutno je to vroča zadeva, zato jo omenjam)
povezanih kar nekaj podjetij, ki so Muro oskrbovali oz. katera so od Mure živeli.
Pa da ne boste rekli da blefiram, evo vsaj tri izmed večjimi:
Mlekopromet, Mlinopek in Avtobusni promet
Vsi imajo nastavljene programe odpuščanja. ker se jim je že oz. se jim bo
zmanjšal promet zaradi Mure.
Torej, dol mi visi za Indijance, ker morem preskrbeti sebe in bližnje (zaenkrat
bolj sebe, ko pa bo naraščaj ....) in vsakih 5€ mi pride prav (pa da mi ne bo kdo začel z
zapravljanjem za stripe, ker je moj buđet za te zadeve čisto skrčen,
pač životarim)

Na žalost je tako.
Mater, če bi tem, ki so to naredili, vzeli vse, bi bilo čisto ok, tako pa imajo eni nič, drugi preveč, ker so taki zakoni, ki vsakemu omogočajo, da dela kar če. To ne bo šlo tako več naprej. Sicer smo hoteli kapitalizem, toda ne tak.

Še vedno podpiram iniacitivo za Indijance in bom prispeval 5 EUR + pomoč pri organizaciji. Sem pač čustveno navezan na njih, brez njih si ne znam predstavljat otroštva, ko smo si delali loke, se podili po gozdovih in postavljali vigmane. Da ne govorim koliko duševne hrane so mi dali, ko sem prebiral zgodbe o njih in njihovih običajih bodisi iz knjig, stripov ali filmov.
Mojemu otroštvu so dali poseben čar in to so neprecenljivi spomini.

kar se tiče krize , recesije in odpuščanj je stvar globalnega pomena, ki je prišla in bo v naslednjem letu pustila hude posledice predusem na nas, ki smo srednji in nižji razred, kar pomeni, da če imamo mi manj si bodo nekateri posamezniki prigrabli ogromno premoženja.
Tudi jaz sem ostal brez službe, sicer po svoji želji ker sem imel ubijalski delovni čas, imam malega otroka in drugega na poti, Karmen pa zaradi nosečnosti ni več zaželena v službi in jo bo definitivno izgubila po porodniški. Časi so hudi in preživetje je odvisno samo od lastne iznajdlivosti. Mi, ki smo mladi še nekako smo iskan kader, kaj pa delavka iz Mure, ki je recimo 5 let pred penzijo, kje bo ona dobila zaposlitev, doma pa recimo ima dva šoloobvezna otroka. Pa da mož dela v Pomurki. Groza.
Tako da danes vsi gledamo kako bomo sami preživeli, pomagali bi drugim samo s čim, če so naši otoci lačni. Ne moreš. Jaz 5 EUR na leto lahko dam, več pa nikakor.

gledal sem zadnjič oddajo Postanite starš otok sveta, ko so slovenske znane osebnosti postale kao starš kakšnega afriškega dečka. Vse lepo in prav vendar preseratorji ne vidijo, da je takšnih revnih otrok ogromno tudi v Sloveniji, mar bi rajši pomagali njim, jim priskrbeli oblačila in šolske potrebščine ter hrano.

Če kdo pozna kakšno iniacitivo za pomoč slovenskim otrokom naj mi javi. Pa ne mi omenjat Karitasa, Rdečega Križa pa teh jajc, ker tam vso pomoč, kar ne gre za njihove plače, razgrabijo Cigoti in tisti, ki to ne potrebujejo- poznam dejanske primere. Če pozna kdo, dam 5 EUR tudi za to, z veseljem. Pač enkrat ne bom šel na pivo pa je.

Pa še to, kljub vsej krizi pri nas vseeno vlada demokracija in se da lepo preživeti, če si delaven in vstrajen. Kaj pa indijanci, ki samo zaradi tega , kar so , jih noben ne vzame v službo, gnijejo v rezervatih kjer jim ubijejo še zadnje upanje, da bi lahko kaj postali v življenju. Pa saj je veliko takšnih primerov po svetu, jaz sem pač bolj navezan na njih. Če bi bil bogat ko Abramovič, bi verjetno hotu vsem pomagat. Sigurno si ne bi kupil najdražje ladje na svetu, tako kot on.

Mal sem se razpričau, ampak to je tema ko bi lahko cele dneve debatirali. Grem rajši nazaj delat. Je treba delat je nekoč pel Adi Smolar

Simao wrote:
Če kdo pozna kakšno iniacitivo za pomoč slovenskim otrokom naj mi javi. Pa ne mi omenjat Karitasa, Rdečega Križa pa teh jajc, ker tam vso pomoč, kar ne gre za njihove plače, razgrabijo Cigoti in tisti, ki to ne potrebujejo- poznam dejanske primere. Če pozna kdo, dam 5 EUR tudi za to, z veseljem. Pač enkrat ne bom šel na pivo pa je.

Mogoče Sonček, kaj pa vem.

Podpisujem se pod ta članek. Kot že vemo po večih aferah, ni res da denar prispe na cilj ubogim.

Tudi pri Unicefu ne gre ves denar v dobrodelne namene.
Jaz raje dam denar osebno ali brezposelnemu, ali gospe ki prodaja rože na ulici, ali Kraljem ulice-to so klošarji v Ljubljani, ki s prodajo svojega časopisa služijo denar, so pa izdali tudi dve številki stripa Street stripnik, imajo pa tudi štante vsako prvo soboto v mesecu ob Ljubljanici, danes zvečer pa celo štante v KUD-u(prijateljica jim pomaga, zato toliko podatkov),ali pač indijancem, ki igrajo glasbo in prodajajo svoje artikle in glasbo, ter so pač odvisni od te prodaje, da preživijo.

Težko je danes verjeti katerikoli organizaciji.

--

count me in. Tudi če smo samo 4je. vsaka organizacija je štartala le z nekaj somišljenikov.
Sam sem bil v Arizoni, Nevadi in Kaliforniji, videl rezervate, ki niso nič drugega kot par starih avto prikolic, nekaj barakk iz stare pločevine, sredi puščave brez enega samega drevesa. Ne vem od kod jim vozijo pitno vodo, ker tam je sigurno ni. Ponavadi je bila kakšna razmajana baraka kao trgovina in ob cesti sem videl kakšno starko, ki je prodajala indijanske zapesnice in verižice, seveda na soncu z eno samo preluknjano marelo, da si je delala senco. Kupil sem nekaj zapesnic in ji dal nekaj dolarjev zraven. Kakšne trgovine, da bi kupil spominke, kot so perjanice, lovilce sanj, tomahavke in podobnega seveda ni niti pod razno v rezervatih.
Večinoma se zadržujejo znotraj, zunaj je prevroče, videl sem zunaj le par indijancev, ki niti pod razno niso izgledali kot mogočni bojevniki, podobni so bili zapitim klošarjem...

moja zelo slaba izkušnja, tudi brezbrižnost američanov za indijanske probleme me je razžalostila.

Rezervati so ponavadi 30 do 50 km do najbližjega mesta. udi tam nisem našel trgovin z indijanskimi spominki. Našel sem eno trgovino v Aspnu, ko smo prečkali prelaz Sierra Nevada na poti v Kalifornijo. Pa še ta je žal bila zaprta. Ko sem dva rendžera vprašal, če je še kje kakšna indijanska trgovina sta me samo čudno pogledala in verjetno bi me najrajši ustrelila.
Hitro sem se pobral iz trgovine.

islim, da imamo v evropi več trgovin z indijanskimi spominki kot cela amerika.

Kruto.