Upam, da se vam bo ljubilo brati, ker jaz pišem redkokdaj in takrat malo več:):):)
Najprej naj na Kosovelovo misel
"V republiki strip radi izdajo strip album, praktično čakajo kakega avtorja da se odloči za album. Žal je finta zate v tem, da bi se strinjali samo za izdajo likovno inovativnega, ali štorjalno zelo močnega stripa."
podam svojo izkušnjo.
Še enkrat poudarjam, da ne vem, kako je s tem danes. Govorim le o svojih izkušnjah, ki pa nikakor ne smejo biti vodilo za kogar koli drugega.
Skratka, tudi midva sva bila tam kakšna 4 leta nazaj.
Sestanek je zgledal takole (bom po korakih napisal):
- odgovorni osebi na tej inštituciji sem povedal, da bi rada izdala svoj album
- povabila naju je v LJ
- ko sva prišla, je rekla, da bo poklicala svojega strokovnjaka (točno tako se je izrazila) za strip - mislil sem, da bo zdaj prišel siv možakar, ki je narisal že več deset stripov
- prišel je nek odrasli adolescent, ki je odprl in zaprl strip, ga pošnofal dobesedno v nekaj sekundah in rekel: "Aha, tole je pa z računalnikom narisano."
- nisva vedela, ali se naj smejiva ali naj kaj rečeva - Mladen je rešil situacijo in mu lepo razložil, da je vsaka sličica narisana v akvarel tehniki, s svinčnikom in čopičem, ter da lahko pride originalne table pogledat v živo ali na kako slikarsko razstavo - vse, kar je z računalnikom, je to, da so slike skenirane in postavljene - urejene skupaj z računalnikom - t. i. prelom.
- aha, je dejal, vendar se ni pustil motiti ter je ob zaprtem stripu rekel, da nama predlaga Španijo ali Francijo za izdajo, ker je strip v njihovem stilu
- po vseh teh nebulozah sem se dogovoril z njim, da strip pustiva tam za en teden, da ga v miru pregledajo in nama potem povedo, ali bi jim bila zanimiv in če ne, da bi morda potem dali kakšne napotke, kontakte ipd. (sestanek je trajal okoli 5 min.)
- čez en teden sem se vrnil sam na to inštitucijo in to po najavi; ponovno sem se dogovoril za točno uro, kdaj pridem, da jih ne bi motil v njihovem nabito polnem urniku
- pričakala me je spet odgovorna oseba, ki nikakor ni našla najinega stripa
- pomagal sem ji ga poiskati sam
- Ali kdo ugane, kje je bil?
- točno na tisti mizi, kamor ga je na dan prvega obiska odložil "strokovnjak", le da je bil tokrat strip pokrit s časopisi, ki so se nabrali v enem tednu (dvomim, da je kdo tudi časopise prebral)
Če se lažem, mi naj oči izpadejo, vi me pa lahko obiščete na Zavodu za slepe in slabovidne.
Takih zgodbic imam celo morje - časopisi so bili tudi ena zanimiva štorija.
Skratka, jaz sem se imel izredno lepo in zabavno ob tem izdajanju stripa. Res je, da sva midva že kar s svojim prvim stripom šla na izdajo, pa je tudi zato bilo verjetno bolj težko.
Vendar mi ni žal niti za en trenutek. Zelo zabavno in poučno obdobje v mojem življenju. Če bo kdaj čas, predvsem za risanje, upam, da še izdava kaj. Naju je tudi časovno veliko stalo, predvsem zaradi tehnike risanja, vendar sva midva hotela tako in tako je bilo.
Super hobi, samo veliko časa gre
Po mojem mnenju bi moral biti strip v državi s tako malim trgom veliko bolj podprt s strani ministrstva za kulturo - podpiranje samo Stripburgerja ni prava pot!!!!!!!!!
Tudi avtorji bi morali biti direktno podprti - en filter je premalo, da bi spustil boljše skozi, zato žal veliko dobrih in tistih, ki bi lahko bili dobri, ostane zunaj. Vprašanje je, koliko jih odneha in koliko jih sploh ne gre naprej.
Torej, zakaj ta podpora?
Strip je umetnost - likovna in besedna, ki pri nas težko preživi ali se pa celo razširi med mlade, tudi zato ker ni ustrezne podpore s strani države.
Včasih imam občutek, da pri nas tretirajo za umetnost le tista likovna dela, pri katerih potrebuje človek razlago likovnega kritika in umetnostnega zgodovinarja. Po drugi strani pa naša likovna akademija in privatna slikarska šola bruhata mlade slikarje, ki ne znajo narisati niti približno takega akta, kot ga zna dober stripovski risar.
Če ne verjmate, pojdite na kako likovno razstavo. Oči in naša podzavest tudi zadaj za abstrakcijo opazijo, ali je nekaj estetsko, pravilno, sorazmerno itd. Tako smo narejeni. Vsi veliki slikarji so risali študije in trenirali ko zmešani, pa to tudi razstavili. Danes je celo noro pogledat recimo Piccasove študije telesa ipd. Njegova abstrakcija je bila le nadgradnja in nekaj novega. Danes se pa to stopnjo velikokrat kar preskoči, ker je preveč dela. Zato se potem dogaja, da recimo v nekem nemškem mestu kaznujejo župana, ki je dal odstraniti s ceste kup smeti - plastike in železa. Izkazalo se je namreč, da je dal odstraniti umetniško inštalacijo.
Kaj želijo ti likovni umetniki povedati, je seveda posebna zgodba.
To, da jaz lahko sam prežvečim strip in za to ne potrebujem razlage "strokovnjaka", še ne pomeni, da to ni umetnost.
Da ne govorimo o filmskem skladu ipd. Ob dobri podpori stripa, bi se tudi pisanje scenarijev bistveno bolj razvilo Stvari so veliko bolj povezane, kot se nam zdi. In za to birokrati nimajo posluha in predvsem znanja in izkušenj. Oni po papirjih pogledajo, kaj vse podpirajo, opravičijo svoje delo in to je to. Podobno je na vseh drugih področjih, ki so odvisna od razpisov.
Pa še nekaj o stripu in otrocih. Vse revije imajo urednike in žal tudi zaposlene, ki pogosto ne vedo o stripu ničesar (imam osebno izkušnjo ženske, odgovorne za strip, ki je popljuvala skice, čez dva dni se je pa opravičevala, da ni slikarka in ni vedela, da so tako dobre, dokler je glavni urednik ni nadrl, da so ene boljših skic, kar so jih kdajkoli dobili - še kar je zaposlena na istem delovnem mestu). Poleg tega gledajo na otroški strip s svojega zornega kota in zato izdajajo tudi zadeve, ki se mladih ne dotaknejo dovolj močno. Če bi jaz pri svojem delu z mladimi samo mislil, kaj oni želijo in v čem uživajo in kaj sestavlja njihov svet, bi me hitro nagnali s taborov, treningov socialnih veščin, komunikacijskih delavnic, iz razreda itd.
Skratka, veliko je za postoriti pri širjenju stripovske kulture na Slovenskem. Vendar to delo ni tako težko in tako drago, kot se zdi. Gre le za to, da je javna uprava zelo zaspana in razvajena, zasebnega kapitala je pa zaenkrat še premalo, ker tudi končnega zaslužka na tako malem trgu zaenkrat ni dovolj.
Jaz sem prepričan, da se da veliko postoriti. Žal sem sam preveč vpet v drugo delo in za te stvari nimam toliko časa. Je pa to moje mnenje in sporočilo tistim, ki imajo željo kaj več narediti.
In še enkrat - med striparji se pogosto najde veliko odličnih risarjev in to je za izkoristiti. Še posebej zdaj, ko je res kar lepo število dokaj slabih likovnih umetnikov, ki prihajajo iz slikarskih šol. Morda imajo ideje ali pa mislijo, da jih imajo ter se imajo za boeme, samo delati se jim ne ljubi - Simao bo že vedel, kaj pomeni trening v obliki risanja aktov in to ure in ure.
In še nekaj, kar se tiče novega - v smislu novih likovnih izrazov, pa zgodb itd.
To je bolezen sodobnega časa. Vse bi radi na novo, pa biti drugačen itn. Ob tem pa izgubljamo na globini. Potem je hitro tisto novo prisiljeno, površno itd.
Pa dajmo primer iz filmskega sveta - gospod Clint Eastwood se kot režiser spušča v globino; v njegovi režiji, in nenazadnje zgodbah ni nič pretresljivo novega, vendar je tisto, kar so zakonitosti dobrega filma poglobil, na novo oživel in pobira najboljše nagrade. Človek je dobil oskarja za vestern, in to takrat ko se je John Wayn že stokrat spremenil v prah.
Njegova režija in kadriranje pa tudi zgodba so zadeve, ki niti pod razno niso nove, pa vseeno vrsta njegovih filmov žanje hude uspehe - od Unforgiven, Skrivnostne reke do Million Dollar Baby ali zadnjih vojnih filmov, ki jih je bilo že sto in sto posnetih. Če bi povedal samo idejo za film, bi ga verjetno pri nas nagnali in rekli: "Ah, daj no daj. Kaj pa je tu novega, da boš snemal o pedofilu ali pa hudobnem šerifu ali pa o boksarki, ki se poškoduje in se trener odloči za evtanazijo itd."
Gre torej predvsem za globino in to je tisto, kar je lahko res novo danes. Ampak ljudje novo hitro razumejo kot nekaj, kar še nikoli ni bilo. Vendar to še ne pomeni, da je dobro. Tudi rave in čopanje ekstazija je bilo novo, pa za samo glasbo kot glasbo ne pomeni prav nič novega, pa čeprav je svoj čas obnorelo skoraj ves svet.
Skratka, ni pravil, razen tega, da je treba gristi in iti naprej. Dobro risati in pisati in veselo naprej v nove zmage
Srečno, ljubitelji in avtorji stripa.
Lep pozdrav
Jani