Danes mineva...
Posted: 16.01.2008 23:40:34
...100 let od smrti Wilhelma Buscha, avtorja Max und Moritza. Po slovensko Cipek in Capek.
Ko smo Slovenci leta 1929 dobili prvi prevod, so ga na avstrijskem Štajerskem smeli brati le odrasli.
Wilhielm Bucshove slikanice so idealno ravnovesje med ilustracijo in zgodbo.
Bile so zgled pri razvoju sodobnega stripa.
Prvo slovensko izdajo, potegavščin Maxa in Moritza, smo dobili leta 1929, ko so smeli Buscheva dela na avstrijskem Štajerskem brati le odrasli in polnoletni. Za ljubljansko založbo jo je takrat pod naslovom Viljem Buš:Cipek in Capek prevedla Sonja Sever..
Bila je predstavljena tudi na odru Slovenskega gledališča Celje 1999/2000 v priredbi Ervina Fritza in pod naslovom Jošt in Jaka.
Busch je bil posebnež in ljudomrznež in tudi njegovo delo je bilo bolj negativno.
Wilhelm Busch
In njegova najbolj znana junaka Max in Moritz
Rodil se je 15. aprila. 1832 v Wiedensahlu, blizu Hanovra. Z devetimi leti so ga dali v rejo k stricu duhovniku, ta je poskrbel za njegovo široko razgledanost. V otroštvu je marsikaj ušpičil z vaškimi pastirji. oče ga je pritegnil za strojništvo, a je kaj kmalu prešel na umetniško akademijo v Dusseldorfu, kjer se mu je zamerilo neustvarjalno kopiranje klasicističnih antičnih motivov.
Odšel je na kraljevo akademijo v Antwerpnu in študiral v Munchnu. Tu ga je Kaspar Braun vzpodbujal k ustvarjanju kratkih ilustriranih zgodb, predhodnic stripov, in jih objavljal v humorističnih tednikih Leteči listi in Munchenske slikanice.
Ker je bil reven, je kot študent prodal leta 1856 za 1700 mark pravice za zgodbe o Maxu in Moritzu.
Nekaj denarja je podaril bolnišnicam. Veliko je potoval, veliko slikal in se umaknil iz javnega življenja. Leta 1864, ko je slikal akte, je napisal knjigo o sv.Antonu Padovanskem, a je ni smel objaviti, zato ker je v njej razkril manj svetlo plat cerkve. Pisal je o poznavanju človeške duše.
Njegove misli je navajal Sigmund Freud.
9.1.1908 je Buschu odpovedalo srce.
Vir:povzeto po tekstu Adriana Grizolda-Slo. novice.
WILHELM BUSCH
W.B. 1832-1908
Wilhelm Busch, painter, early cartoonist, and most beloved of all German poets, was born April 15, 1832, in the village of Wiedensahl near Hannover in Lower Saxony, Germany. His greatest ambition was to emulate the Dutch and Flemish masters - Rubens, Hals, Brouwer, Ostade. Instead, he "stumbled into immortality", as the first German Federal President, Theodor Heuss, once put it, through a few caricatures he was asked to do for the satirical magazine "Fliegende Blaetter" that was founded in Munich in 1848. He soon started to add his own humorous verses, and his cartoons became longer and more elaborate; he can be regarded as the father of the modern comic strip, and wherever an Englishman would quote Lewis Carroll's "Alice", a German is likely to quote Busch. Although famous in his later years, he lived quite withdrawn and despised the fuss he thought was made about him. The "Hermit of Wiedensahl" died a confirmed bachelor on January 9, 1908, but his slapstick humour and his unforgettable characters live on forever.
- Gabriele Kahn
Ko smo Slovenci leta 1929 dobili prvi prevod, so ga na avstrijskem Štajerskem smeli brati le odrasli.
Wilhielm Bucshove slikanice so idealno ravnovesje med ilustracijo in zgodbo.
Bile so zgled pri razvoju sodobnega stripa.
Prvo slovensko izdajo, potegavščin Maxa in Moritza, smo dobili leta 1929, ko so smeli Buscheva dela na avstrijskem Štajerskem brati le odrasli in polnoletni. Za ljubljansko založbo jo je takrat pod naslovom Viljem Buš:Cipek in Capek prevedla Sonja Sever..
Bila je predstavljena tudi na odru Slovenskega gledališča Celje 1999/2000 v priredbi Ervina Fritza in pod naslovom Jošt in Jaka.
Busch je bil posebnež in ljudomrznež in tudi njegovo delo je bilo bolj negativno.
Wilhelm Busch
In njegova najbolj znana junaka Max in Moritz
Rodil se je 15. aprila. 1832 v Wiedensahlu, blizu Hanovra. Z devetimi leti so ga dali v rejo k stricu duhovniku, ta je poskrbel za njegovo široko razgledanost. V otroštvu je marsikaj ušpičil z vaškimi pastirji. oče ga je pritegnil za strojništvo, a je kaj kmalu prešel na umetniško akademijo v Dusseldorfu, kjer se mu je zamerilo neustvarjalno kopiranje klasicističnih antičnih motivov.
Odšel je na kraljevo akademijo v Antwerpnu in študiral v Munchnu. Tu ga je Kaspar Braun vzpodbujal k ustvarjanju kratkih ilustriranih zgodb, predhodnic stripov, in jih objavljal v humorističnih tednikih Leteči listi in Munchenske slikanice.
Ker je bil reven, je kot študent prodal leta 1856 za 1700 mark pravice za zgodbe o Maxu in Moritzu.
Nekaj denarja je podaril bolnišnicam. Veliko je potoval, veliko slikal in se umaknil iz javnega življenja. Leta 1864, ko je slikal akte, je napisal knjigo o sv.Antonu Padovanskem, a je ni smel objaviti, zato ker je v njej razkril manj svetlo plat cerkve. Pisal je o poznavanju človeške duše.
Njegove misli je navajal Sigmund Freud.
9.1.1908 je Buschu odpovedalo srce.
Vir:povzeto po tekstu Adriana Grizolda-Slo. novice.
WILHELM BUSCH
W.B. 1832-1908
Wilhelm Busch, painter, early cartoonist, and most beloved of all German poets, was born April 15, 1832, in the village of Wiedensahl near Hannover in Lower Saxony, Germany. His greatest ambition was to emulate the Dutch and Flemish masters - Rubens, Hals, Brouwer, Ostade. Instead, he "stumbled into immortality", as the first German Federal President, Theodor Heuss, once put it, through a few caricatures he was asked to do for the satirical magazine "Fliegende Blaetter" that was founded in Munich in 1848. He soon started to add his own humorous verses, and his cartoons became longer and more elaborate; he can be regarded as the father of the modern comic strip, and wherever an Englishman would quote Lewis Carroll's "Alice", a German is likely to quote Busch. Although famous in his later years, he lived quite withdrawn and despised the fuss he thought was made about him. The "Hermit of Wiedensahl" died a confirmed bachelor on January 9, 1908, but his slapstick humour and his unforgettable characters live on forever.
- Gabriele Kahn
ampak vsaj neki
