Danes mineva...

[risar_69]

....87 let od "rojstva" Popaja

https://sh.wikipedia.org/wiki/Popaj

[risar_69]

O izvoru prvoaprilskih šal
http://hoaxes.org/af_database/permalink ... _fools_day

[risar_69]

...130 let od
https://sl.wikipedia.org/wiki/Praznik_dela

[wer]

11. maj: Poslovila se je glasbena legenda Bob Marley

http://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/11 ... ley/329165

[risar_69]

...130 let od rojstva še ene slovenske legende...

https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Rusjan


--

[risar_69]

...bliža se 100-letnica

[wer]

54 let odkar je za vedno zaspala Marilyn Monroe. Filmska zvezdnica naj bi zaužila preveč uspavalnih tablet. Rodila se je 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jean Mortenson ali Baker. Posnela je več kot 30 filmov in je veljala za tip "naivne svetlolase seksbombe". Med filmi, ki jih je posnela, velja omeniti predvsem Sedem let skomin, Nekateri so za vroče, Neprilagojeni in Avtobusna postaja.

[wer]

Na današnji dan torej 3.11.1957 je na krovu Sputnika II v vesolje poletela psička Lajka.

[wer]

27. januar 1910: Rodil se je Edvard Kardelj,
ki je aprila 1937 na Čebinah organiziral sestanek, na katerem so ustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot sestavni del Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).

http://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/27 ... ave/324071

[risar_69]

...101 leto od rojstva g. Jacquesa Fresca, očeta Zeitgeista
https://en.wikipedia.org/wiki/Jacque_Fresco

[risar_69]

...od 14.04.2007 je že 10 let odkar sem član na Striparni. Čas beži

[tilitili]

...od 14.04.2007 je že 10 let odkar sem član na Striparni. Čas beži

čestitke.

[risar_69]

Na včerajšnji dan se je rodila legenda...
https://www.facebook.com/slideshow.meta ... 203425310/

[risar_69]

....100 let od....
http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/r ... 9#comments

[risar_69]

ne glih danes, pa vseeno.... Prešeren, rojen 3.12.1800 v Vrbi. Napisal je: Sonetni venec, Krst pri Savici, Sonete nesreče in številne druge pesniške stvaritve.
Leta 1849 je v Kranju umrl France Prešeren, pravnik, ki velja za največjega slovenskega pesnika.



3. decembra 1800 se je rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem.

Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.

Izobraževanje je od leta 1812 nadaljeval v Ljubljani, kjer je naslednje leto začel obiskovati gimnazijo. Po njej je končal še dva letnika tedanje "filozofije", priprave na univerzitetno šolanje. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, kar je v družini povzročilo hud spor. A vseeno je šest let pozneje študij dokončal, potem pa se je zaposlil pri ljubljanskem odvetniku Leopoldu Baumgartnerju kot odvetniški pripravnik.

V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa, ki je bil zelo izobražen, saj je govoril 19 jezikov.

Leta 1832 je Prešeren v Celovcu komaj opravil sodno-odvetniški izpit. Začel je pisati za zbornik Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat, in sicer 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil.

Ta neuslišana ljubezen je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje.

Leto pozneje je postal odvetniški pripravnik pri starem prijatelju Blažu Crobathu.

Večkrat je zaprosil za samostojno odvetniško mesto, vendar so mu avstrijske oblasti prošnje vedno znova zavračale, saj je bil zaradi svoje svobodomiselnosti označen kot politično sumljiv.

Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna.

Rodila mu je tri otroke - Terezijo (15. oktober 1839-14. maj 1840), Ernestino (18. december 1842-3. december 1917) in Franca (18. september 1845-17. avgust 1855).
Zaradi številnih izgub - smrti Smoleta

Andrej Smole

in Čopa ter poroka Primičeve - je zapadel v krizo in se vdal alkoholu. Leta 1846 so mu končno odobrili prošnjo za samostojno odvetniško pisarno v Kranju. Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter. Prešeren je umrl v četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.

Prešernovo pesniško delo razdelimo na tri časovna obdobja: mladostno obdobje (1824-1828), zrelo obdobje (1828-1840) in pozno obdobje (po letu 1840). Svoje najboljše pesmi je izdal v Poezijah, ki so izšle leta 1847. Znane so njegove pesmi Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in slovenska himna Zdravljica, ki jo je napisal leta 1844.


ZDRAVLJICA

Prijatlji! odrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmo zapét'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!

V sovražnike 'z oblakov
rodú naj naš'ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!

Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vas
kakor nas,
jo sŕčno bránit kliče čas!

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!


Originalni zapis Zdravljice



Naš denar posvečen Prešernu (en tisoč tolarjev in dva evra)




Prešernov spomenik v Ljubljani



[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/c ... cerkev.jpg[/img]
Trnovska cerkev v ljubljani, kjer je Prešeren prvič srečal in spoznal Julijo


Še ena slika Primiceve Julije


France Prešeren,portret Božidarja Jakca (1940)



VIR: RTV SLO,
SLIKE WIKIPEDIJA[/quote]