Danes mineva...
Moderatorji: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Danes mineva...
pa 100 let od prve sv. vojne. Odlična stran s to tematiko: http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojn ... ost/332145
-
-
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Danes mineva...
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Danes mineva...
Letos je sto let od pričetka prve svetovne vojne in skupaj z današnjo dvojno številko Mladine 17/18, je izšla še posebna izdaja "Prva svetovna vojna 1914-2014" v obsegu 96 strani, z naslovnica Zorana Smiljanića.
http://www.mladina.si/156096/izsla-je-p ... 1914-2014/
http://www.mladina.si/156096/izsla-je-p ... 1914-2014/
Anything is possible
Be the Change You Want to See
Be the Change You Want to See
Re: Danes mineva...
-
...100 let od
http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojn ... 0#comments
odličen je dokumentarec(spodaj) Ozadja prestolonaslednikove smrti
-
http://www.rtvslo.si/kultura/razglednic ... nda/340560
-
...100 let od
http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojn ... 0#comments
odličen je dokumentarec(spodaj) Ozadja prestolonaslednikove smrti
-
http://www.rtvslo.si/kultura/razglednic ... nda/340560
-
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Danes mineva...
http://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/19 ... vor/332303
Leta 1914 je umrl slovenski inženir in industrialec Janez Puh (Johann Puch), ki je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije.
Rodil se je 27. junija 1862 kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in materi Neži iz Sakušaka, ki danes sodi pod občino Juršinci. Do smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov.
V vasi Rotman v juršinski župniji se je učil za ključavničarja. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec. Tam se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Najprej je začel izdelovati kolesa, ki so ga zelo fascinirala, pozneje pa je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil.
Po daljšem preskušanju in izpopolnjevanju mu je uspelo zgraditi motocikel, ki je leta 1906 zmagal na sloviti dirki za pokal Gordon-Bennet in vozil s povprečno hitrostjo 77 km/h.
Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobilov in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.
Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko.
Leta 1914 je umrl slovenski inženir in industrialec Janez Puh (Johann Puch), ki je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije.
Rodil se je 27. junija 1862 kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in materi Neži iz Sakušaka, ki danes sodi pod občino Juršinci. Do smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov.
V vasi Rotman v juršinski župniji se je učil za ključavničarja. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec. Tam se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Najprej je začel izdelovati kolesa, ki so ga zelo fascinirala, pozneje pa je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil.
Po daljšem preskušanju in izpopolnjevanju mu je uspelo zgraditi motocikel, ki je leta 1906 zmagal na sloviti dirki za pokal Gordon-Bennet in vozil s povprečno hitrostjo 77 km/h.
Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobilov in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.
Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Danes mineva...
7. november: Začetek oktobrske revolucije
Leta 1917 se je v Rusiji začela velika oktobrska revolucija oziroma vstaja v takratnem Petrogradu.
V noči s 24. na 25. oktober 1917 po starem koledarju (ali od 7. na 8. november po novem) so oboroženi delavci z vojaki pod vodstvom boljševikov zrušili začasno vlado. Zato jo nekateri imenujejo boljševiška, bolj redko pa tudi novembrska revolucija. V nekaterih pogledih je bila nadaljevanje ruske revolucije leta 1917, pri čemer je bila prva faza tako imenovana februarska revolucija. Najbolj markanten voditelj revolucije je bil Vladimir Iljič Lenin. Osrednje aktivnosti revolucije so bile v Petrogradu. Bile so pod nadzorom Petrogradskega Sveta, ki mu je načeloval Lev Trocki ter vojaški komite pod nadzorom Adolpha Joffeja. Revolucija je bila odgovor na zatiranje in poniževanje Carske Rusije ter na negativne posledice, ki jih je imela 1. svetovna vojna.
Kljub resnim pomislekom mnogih boljševikov je Lenin vztrajal, da je oblast treba prevzeti z revolucijo. Delavci in vojaki so v Sankt Peterburgu zavzeli najpomembnejše točke v mestu in dan pozneje je padel tudi Zimski dvorec, kjer je bila začasna vlada. V Smolnem se je zbral vseruski kongres sovjetov in pod Leninovim vodstvom sestavil prvo sovjetsko vlado in svet ljudskih komisarjev.
Leta 1917 se je v Rusiji začela velika oktobrska revolucija oziroma vstaja v takratnem Petrogradu.
V noči s 24. na 25. oktober 1917 po starem koledarju (ali od 7. na 8. november po novem) so oboroženi delavci z vojaki pod vodstvom boljševikov zrušili začasno vlado. Zato jo nekateri imenujejo boljševiška, bolj redko pa tudi novembrska revolucija. V nekaterih pogledih je bila nadaljevanje ruske revolucije leta 1917, pri čemer je bila prva faza tako imenovana februarska revolucija. Najbolj markanten voditelj revolucije je bil Vladimir Iljič Lenin. Osrednje aktivnosti revolucije so bile v Petrogradu. Bile so pod nadzorom Petrogradskega Sveta, ki mu je načeloval Lev Trocki ter vojaški komite pod nadzorom Adolpha Joffeja. Revolucija je bila odgovor na zatiranje in poniževanje Carske Rusije ter na negativne posledice, ki jih je imela 1. svetovna vojna.
Kljub resnim pomislekom mnogih boljševikov je Lenin vztrajal, da je oblast treba prevzeti z revolucijo. Delavci in vojaki so v Sankt Peterburgu zavzeli najpomembnejše točke v mestu in dan pozneje je padel tudi Zimski dvorec, kjer je bila začasna vlada. V Smolnem se je zbral vseruski kongres sovjetov in pod Leninovim vodstvom sestavil prvo sovjetsko vlado in svet ljudskih komisarjev.
play it again
Re: Danes mineva...
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Danes mineva...
12. novembra 1898 se je rodil telovadec Leon Štukelj, slovenski športni junak, ki je na olimpijskih igrah osvojil šest medalj, od tega tri zlate.
Štukelj se je rodil v Novem mestu. Leta 1907 je postal član športnega društva Sokol. Na največjem tekmovanju je prvič nastopil leta 1922 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Dve leti kasneje je blestel v Parizu in bil na olimpijskih igrah najboljši v mnogoboju in na drogu. V Amsterdamu leta 1928 je dosežek ponovil še na krogih. Na sedmih največjih tekmovanjih je bil dvajsetkrat na zmagovalnih stopničkah, od tega je bil osemkrat prvi. Štukelj je slovensko javnost s svojo vitalnostjo in bistrimi mislimi navduševal tudi v jeseni svojega življenja.
Zanimivo, na isti dan leta 1961 se je rodila še ena vrhunska telovadka Nadia Comaneci. Romunka je že s 14 leti na olimpijskih igrah v Montrealu pokazala vse svoje znanje. Na dvovišinski bradlji je gladko zmagala, vsi sodniki so ji prisodili oceno 10, kar se je zgodilo prvič v gimnastični zgodovini. V Montrealu je bila trikrat zlata (mnogoboj, dvovišinska bradlja, gred), enkrat srebrna (ekipna tekma) in enkrat bronasta (parter). Štiri leta kasneje je na OI-ju v Moskvi zmagala na gredi in parterju, srebrna pa je bila v mnogoboju in na ekipni tekmi.
Štukelj se je rodil v Novem mestu. Leta 1907 je postal član športnega društva Sokol. Na največjem tekmovanju je prvič nastopil leta 1922 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Dve leti kasneje je blestel v Parizu in bil na olimpijskih igrah najboljši v mnogoboju in na drogu. V Amsterdamu leta 1928 je dosežek ponovil še na krogih. Na sedmih največjih tekmovanjih je bil dvajsetkrat na zmagovalnih stopničkah, od tega je bil osemkrat prvi. Štukelj je slovensko javnost s svojo vitalnostjo in bistrimi mislimi navduševal tudi v jeseni svojega življenja.
Zanimivo, na isti dan leta 1961 se je rodila še ena vrhunska telovadka Nadia Comaneci. Romunka je že s 14 leti na olimpijskih igrah v Montrealu pokazala vse svoje znanje. Na dvovišinski bradlji je gladko zmagala, vsi sodniki so ji prisodili oceno 10, kar se je zgodilo prvič v gimnastični zgodovini. V Montrealu je bila trikrat zlata (mnogoboj, dvovišinska bradlja, gred), enkrat srebrna (ekipna tekma) in enkrat bronasta (parter). Štiri leta kasneje je na OI-ju v Moskvi zmagala na gredi in parterju, srebrna pa je bila v mnogoboju in na ekipni tekmi.
play it again
Re: Danes mineva...
-
Danes je dan Rudolfa Maistra, človeka, ki je zaslužen za to, da je Slovenija proti severu vsaj malo večja.
Zgodba u Maistru je sicer žalostna zgodba o tem, kako je strahopetna ljubljanska deželna oblast temu generalu metala polena pod noge in ga onemogočala na vse možne načine.
Hvala ti Rudolf, ker si bil eden redkih Slovencev z jajci v pravem pomenu besede.
Danes je dan Rudolfa Maistra, človeka, ki je zaslužen za to, da je Slovenija proti severu vsaj malo večja.
Zgodba u Maistru je sicer žalostna zgodba o tem, kako je strahopetna ljubljanska deželna oblast temu generalu metala polena pod noge in ga onemogočala na vse možne načine.
Hvala ti Rudolf, ker si bil eden redkih Slovencev z jajci v pravem pomenu besede.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Danes mineva...
Lepo povedano, Seba
Rudolf Maister je bil prvi in največji slovenski general in res je škoda, da njegovi odločnosti in domoljubju v tistih burnih letih 1918-20 niso sledili ljubljanski salonski politikanti in beograjska čaršija, kajti v tem primeru bi bila verjetno vsa današnja avstrijska Štajerska in Koroška oz mesta Gradec, Beljak in Celovec tudi uradno v mejah naše Domovine.
Rudolf Maister je bil prvi in največji slovenski general in res je škoda, da njegovi odločnosti in domoljubju v tistih burnih letih 1918-20 niso sledili ljubljanski salonski politikanti in beograjska čaršija, kajti v tem primeru bi bila verjetno vsa današnja avstrijska Štajerska in Koroška oz mesta Gradec, Beljak in Celovec tudi uradno v mejah naše Domovine.
GOTOF JE!
Re: Danes mineva...
dobr da niso..., ker bi bli tud oni u p...m.......
horex je zakon, pa reno tud...
Re: Danes mineva...
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Danes mineva...
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Danes mineva...
Pred parimi dnevi je minilo 50 let od ustanovitve skupine WHO:
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.