Zares zanimiva tema.
Po mojem mnenju je v Sloveniji stripovska kultura premalo razvita, na žalost. Zaradi tega tudi posmeh, ko omenimo, da nas stripi zanimajo. Širše mnenje je, da je strip šund literatura, zabava za predšolske otroke, ki še ne znajo brati ali se brati šele učijo.
Je že res, da nas ima večina za čudake oz. otročje, tako kot so ljubitelji nogometa, ki hodijo na tekme večinoma označeni za hooligane. Klišejsko razmišljanje, ki izhaja iz nepoznavanja tematike.
Strip je način podajanja informacij in sporočil, ki je verjetno še globlji in bolj doživet kot pri ostalih medijih, brez problema ga postavimo ob bok dobri knjigi. Stripi so zabavni in poučni, sam sem se ob stripu naučil brati kar nekaj časa pred tem, ko sem (prisiljeno
) v roke vzel prvo berilo.
Na žalost pa sem mnenja, da bo strip v prihodnje vedno bolj v domeni starejših, ob vsej tej poplavi drugih načinov zabave (igranje on-line igric, downloadanje filmov, muzke...) otroke praktično ne zanima več. Poleg tega naši otroci ne znajo več hrvaškega oz. srbskega jezika in jih zato stripi le redkokdaj pritegnejo. V slovenščini pa kiosk izdaj na žalost ni (razen kakšne Miki Miške za najmlajše). Prav zato sem toliko bolj vesel vsakega stripa ali strip revije v slovenskem jeziku (in jim tudi spregledam kakšno vsebinsko ali slovnično pomanjkljivost), saj imajo otroci nedvomno veliko več od tega, da preberejo kak dober strip, kot da pobijejo 1000 imaginarnih nasprotnikov na on-line šuterju.
Novemu stanju so se založniki že prilagodili, kar dokazuje poplava limitiranih in dragih luksuznih izdaj, ki so namenjene predvsem zbirateljem. Kiosk stripi, ki so namenjeni širšemu krogu pa po mojem mnenju stagnirajo, marsikatera sicer kvalitetna serija propada in jih ukinjajo. No, upam, da se motim.
Da se povrnem prvotni temi: sem v prvi meri zbiratelj, šele potem bralec, ker imam zaradi obveznosti in vedno bolj natrpanega urnika premalo časa za čitanje. Na žalost. Takoj, ko ga kaj najdem, pa vzamem v roke kak strip in ga z užitkom preberem.
Svojega hobija pa ne obešam na veliki zvon, saj to v končni fazi nobenega ne briga. Družina in ožji krog prijateljev pa so zadevi kar naklonjeni, mislim da mi je uspelo strip predstaviti v pravi luči in zdaj celo oni kdaj kupijo kakšen izvod in ga preberejo. Je pa res, da tu in tam slišim kak očitek zaradi preveč zapravljenega denarja...
.Kako je bilo to krasno obdobje. Potem pride šola. Namesto matematike-stripi pod klopjo, pa tudi kak akt sem že narisal, tako, da mi je prfoks zaplenil risbo in dal cvek. V tistem času so bili stripi normalna reč. Pred šolo smo imeli kontejner s starim papirjem in odnašali domov cele tone stripov, hodili rabutati na Dinos-papir odpad.Tam smo čez ograjo metali cele žaklje.Uf, spomini. Takrat ti še ni nihče nič rekel čez strip, saj so jih brali tudi odrasli. Čez strip smo se učili tudi risati. Meni je bil najbolj ljub za risati Blek-mišice, poze, moč...
