NEKAJ O SLOVENSKI KULTURI IN ZGODOVINI V STRIPU
Posted: 16.07.2007 14:46:16
Maja 1963 se pojavi serija "Nikad robom" na 32 straneh. Polovica stripa je v barvah. Serija je izhajala do preko 600 številk, treh izrednih izdajah, izšel pa je vsaj še eden "godišnjak" v formatu A4. Serija se je potem preimenovala v "Kurirji". Istočasno pa je tekla tudi serija "Crtana škola"-teh je bilo okoli 30 številk. Do 195 številke so zgodovinski stripi s področja vse bivše Jugoslavije. Ukvarjali so se z vsemi narodi in narodnostmi t.j. Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bosanci in Hercegovci, ter prebivalci Kosova. Izhajali so tako v latinici, kot v cirilici in makedonski cirilici. Baje, pa so jo izvažali tudi na Japonsko. Za tiste čase je bil to odličen biznis v Jugoslaviji. Ta serija je bolj poznana po Mirku in Slavku:"Pazi metak!". Čeprav sem se trudil, pa tega citata nisem našel. Posneli so tudi film po Mirku in Slavku. Znan je tudi Akant, avtorja Bogičeviča.Tu opisuje zgodovino starih Slovanov. Kasneje je izhajal tudi v Zenitu. V takratne prfesionalne revije, pa se je prebil tudi Tajanstveni vitez avtorja Petara Radičevića-Pera.
Med risarji se je začel tu kaliti tudi Branko Plavšić avtor Jugoslovanskega Velikega Bleka in Ivica Bednjanec avtor Osmoškolcev in Nježnega-Nježni sport, ki je izhajal še v SNju- Sportske novosti.
Sedaj pa preidimo na delež Slovenske zgodovine in kulture.
V Nikad robom so izhajali:
-Gospodar Predjamskog grada,avtorja M.Jankoviča in Lea Korelca,
govori o Sloveniji v 15 stoletju in Erazmu predjamskem-številka53;
-Bubnjevi sa mehova, avtorja M.Jankoviča in Lea Korelca,
govori o kmečkem uporu v Sloveniji leta 1515.-številka57;
-Pobunjenik sa Bohinja,avtor Leo Korelc,
govori o Črtomiru in Bogomili in krstu pri Savici-številka65;
-Celjska grofica, avtor Leo Korelc,
dogajanje je postavljeno na začetek aprila 1433.-številka164
-U naručju smrti, avtor Leo Korelc,
zgodba je o slovenskih partizanih Tonetu, Sonji in Francu in se dogaja v Beli krajini leta 1943.
izšle so še v Crtani školi:
Asovi alpskih visina,avtorja M. Jankovič in Leo Korelc-številka 203/2
Avet iz Škofje loke, avtor L.Korelc-številka 8.
Napisal bi na kratko še nekaj.
Miki Muster je narisal zgodbo o slovenskih izseljencih v slikanici. Naslov je Za očetom.
Saša Dobrila-Argonavti-1963-O Jazonu in argonavtih, ki pridejo do Emone in Sad maščevanja-1969-O Emoni.
Vladimir Hercog-Grajski ropar_1973-govori o Erazmu Predjamskem. Tu naj omenim še to, da je na začetku izhajal kot slikanica v časopisu, nato pa ga je Klub devete umetnosti začel izdajati, kot strip. Dodali so le oblačke.Tu naj omenim še Radišo Miloševiča, ki je skupaj z Marjanom Blažonom-scenarist pod psevdonimom M. Kranjc tudi prirejal slikanice v stripe(njuna dela:Mehikanec,Trojanska vojna in Vrnitev Sherlocka Holmesa-oboje izšlo v PILu, tam nekje 80 let).
Medlo se spomnim tudi adaptacije Pod svobodnim soncem-Frana S. Finžgarja.
Kostja Gatnik je leta 1966 v slovenskem Zvitorepcu(obstaja tudi bosanski Zvitorepec-Strip magazin) objavil pod imenom Andrej Gorjup, Bobre Janeza Jalna, risal je tudi o partizanih.
Spomnim se tudi pretresljive slikanice o partizanih in terorju nemcev nad kmeti, ko so kmetu odsekali roko in mu zažgali kmetijo, skupaj z njegovo družino.
Seveda moram omeniti tudi Meksikajnerje-Zorana Smiljanića in Pušaveca.
Kot pa že sami veste je dvojka-Laibach pravkar v Mladini.
Prav tako so dobra tudi njegova ostala dela:1991, Zadnja vojna...
Na koncu pa naj postavim majceno nagradno vprašanje.
Nagrada:pivo ob prvem srečanju, morda na bazarju, za punce pa tudi sokec.
Nazadnje sem čital GUSARJE Mikija Mustra v angleščini.
Kje je bilo to objavljeno?
Med risarji se je začel tu kaliti tudi Branko Plavšić avtor Jugoslovanskega Velikega Bleka in Ivica Bednjanec avtor Osmoškolcev in Nježnega-Nježni sport, ki je izhajal še v SNju- Sportske novosti.
Sedaj pa preidimo na delež Slovenske zgodovine in kulture.
V Nikad robom so izhajali:
-Gospodar Predjamskog grada,avtorja M.Jankoviča in Lea Korelca,
govori o Sloveniji v 15 stoletju in Erazmu predjamskem-številka53;
-Bubnjevi sa mehova, avtorja M.Jankoviča in Lea Korelca,
govori o kmečkem uporu v Sloveniji leta 1515.-številka57;
-Pobunjenik sa Bohinja,avtor Leo Korelc,
govori o Črtomiru in Bogomili in krstu pri Savici-številka65;
-Celjska grofica, avtor Leo Korelc,
dogajanje je postavljeno na začetek aprila 1433.-številka164
-U naručju smrti, avtor Leo Korelc,
zgodba je o slovenskih partizanih Tonetu, Sonji in Francu in se dogaja v Beli krajini leta 1943.
izšle so še v Crtani školi:
Asovi alpskih visina,avtorja M. Jankovič in Leo Korelc-številka 203/2
Avet iz Škofje loke, avtor L.Korelc-številka 8.
Napisal bi na kratko še nekaj.
Miki Muster je narisal zgodbo o slovenskih izseljencih v slikanici. Naslov je Za očetom.
Saša Dobrila-Argonavti-1963-O Jazonu in argonavtih, ki pridejo do Emone in Sad maščevanja-1969-O Emoni.
Vladimir Hercog-Grajski ropar_1973-govori o Erazmu Predjamskem. Tu naj omenim še to, da je na začetku izhajal kot slikanica v časopisu, nato pa ga je Klub devete umetnosti začel izdajati, kot strip. Dodali so le oblačke.Tu naj omenim še Radišo Miloševiča, ki je skupaj z Marjanom Blažonom-scenarist pod psevdonimom M. Kranjc tudi prirejal slikanice v stripe(njuna dela:Mehikanec,Trojanska vojna in Vrnitev Sherlocka Holmesa-oboje izšlo v PILu, tam nekje 80 let).
Medlo se spomnim tudi adaptacije Pod svobodnim soncem-Frana S. Finžgarja.
Kostja Gatnik je leta 1966 v slovenskem Zvitorepcu(obstaja tudi bosanski Zvitorepec-Strip magazin) objavil pod imenom Andrej Gorjup, Bobre Janeza Jalna, risal je tudi o partizanih.
Spomnim se tudi pretresljive slikanice o partizanih in terorju nemcev nad kmeti, ko so kmetu odsekali roko in mu zažgali kmetijo, skupaj z njegovo družino.
Seveda moram omeniti tudi Meksikajnerje-Zorana Smiljanića in Pušaveca.
Kot pa že sami veste je dvojka-Laibach pravkar v Mladini.
Prav tako so dobra tudi njegova ostala dela:1991, Zadnja vojna...
Na koncu pa naj postavim majceno nagradno vprašanje.
Nagrada:pivo ob prvem srečanju, morda na bazarju, za punce pa tudi sokec.
Nazadnje sem čital GUSARJE Mikija Mustra v angleščini.
Kje je bilo to objavljeno?
in 
lepo u ladovini in ob pijački, samo, da ne pozabim še lavor s slano vodo pa bo zadovoljstvo popolno.
